V začetku marca so slovenski ustavni sodniki kot nedovoljeno zavrgli ustavno pritožbo hrvaškega ribiča Diega Makovca, ki ga zastopa odvetniška družba Kozinc in partnerji. Hrvaški ribič je najprej vložil zahtevo za pravno varstvo na odločbo inšpektorata za ribištvo, o kateri je odločalo okrajno sodišče v Kopru, nato pa še višje sodišče v Kopru.
Odvetnik Miha Kozinc je potrdil, da so nedavno dobili sklep ustavnega sodišča. S tem je hrvaški ribič izkoristil vsa pravna sredstva v naši državi in se lahko obrne na Evropsko sodišče za človekove pravice. Odvetnik še ne ve, kako se bo ribič odločil, v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ga lahko zastopa tudi hrvaški odvetnik.
Izčrpali vsa pravna sredstva na hrvaških sodiščih
Vsa pravna sredstva so na Hrvaškem izčrpali tudi slovenski ribiči, ki jih zastopa odvetniška pisarna iz Zagreba. Ob tem so že napovedali, da bodo pravico poiskali na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da je hrvaško ustavno sodišče glede neutemeljenih postopkov hrvaške policije proti slovenskim ribičem do zdaj izdalo 445 dokončnih sodb, skupni znesek pravnomočnih glob pa znaša 185.030 evrov.
Po dokončnih odločitvah hrvaških ustavnih sodnikov slovenske ribiče skrbijo prav morebitne posledice, ki jih lahko zaradi neplačanih glob doletijo na Hrvaškem. Na ministrstvu pojasnjujejo, da ribičem država v skladu z zakonom o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča zagotavlja tudi konzularno zaščito in pomoč v tujini, če bi se zaradi neporavnanih glob znašli v težavah.
Hrvaški ribiči vztrajajo pri sredinski črti
Na ministrstvu potrjujejo, da se tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje v Piranskem zalivu ni nič spremenilo. "Nadaljujejo se neupravičeni postopki proti slovenskim ribičem, točnega števila vam sicer še ne moremo podati," pojasnjujejo. Dodajajo, da po vstopu Hrvaške v schengensko območje glede nadzora ribištva v Piranskem zalivu ni sprememb. Hrvaški ribiči (ki prihajajo do sredinske črte v zalivu) v slovenskem teritorialnem morju ne morejo izvajati ribolova brez ustreznih dovoljenj. Ribiška inšpekcija je letos obravnavala 55 zadev.
Lani so v Piranskem zalivu našteli 172 kršitev. Od arbitražne razsodbe je ribiška inšpekcija izdala skupno 433 plačilnih nalogov ter 450 odločb o prekršku. V večini primerov je šlo za dve kršitvi, oviranje inšpekcijskega postopka in izvajanje ribolova brez ustreznega dovoljenja. V redkih primerih so inšpektorji obravnavali tudi uporabo nedovoljenega ribolovnega orodja, strgače oziroma rampona.
Postopki trajajo več let
Postopki po zahtevi za sodno varstvo, ki jih ribiči vlagajo na odločbe inšpektorja, trajajo več let, še pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Do konca marca so bili zaključeni 103 postopki, ki so jih predali v izterjavo. V ostalih primerih pritožbe ribičev še rešujejo na inšpektoratu in na pristojnem sodišču.
Aleš Bolje, vodja ribiške svetovalne pisarne v okviru zavoda za ribištvo, pojasnjuje, da dogajanje v Piranskem zalivu ne vpliva na število ribičev. "Ribiči so dobili določena zagotovila države, predvsem glede pravne varnosti, a problem ni rešen," opozarja Bolje, ki ne pričakuje, da se bo rešitev našla kmalu, predvsem glede zagotavljanja nemotenega dela.
