Poslanska skupina stranke Gibanje Svoboda je v torek pozno zvečer vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku.
Na tiskovni konferenci je prihajajoče spremembe zakona in predvideno novo ureditev predstavila predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda. Dejala je, da je trenutno bistveno, da »zamrznejo trenutno stanje, ker jim ni vseeno, da prihaja do podražitev.« Poleg tega želijo ohraniti število zavarovancev na današnji ravni, da ne bi prihajalo do odpovedi zaradi podražitev. Poudarila je še, da bo nov koncept zavarovanja kombinacija obveznega in dopolnilnega, ki bo odvzet zasebnim zavarovalnicam. Obvezen del ostaja enak, obvezni zdravstveni prispevek pa bo fiksiran v višini 35 evrov.
Nekaj podrobnosti iz predloga
Zavezanci za plačilo tega prispevka bi bili vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi prispevek plačevali z upoštevanjem uveljavljenega postopka pobiranja prispevkov. Plačnik za zaposlene bi tako bili delodajalci, za upokojence pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in ne več tri zasebne zavarovalnice. To pomeni, da bodo morali novi prispevek plačevati tudi tisti, ki sedaj dopolnilnega zavarovanja ne plačujejo. Takih naj bi bilo 6 odstotkov vseh zavezancev za obvezno zavarovanje, njihov prispevek pa naj bi v zdravstveno blagajno prinesel dodatnih 20 milijonov evrov. Višina obveznega zdravstvenega prispevka bi bila enaka za vse zavarovance, znašala bi 35 evrov mesečno, z možnostjo valorizacije enkrat letno, pri čemer se upošteva rast povprečne bruto plače v Sloveniji, izhaja iz predloga novele.
Zamrznitev cen
Spremembe zakona naj bi pričele veljati s 1. septembrom 2023, do takrat pa naj bi vlada na podlagi Zakona o kontroli cen, cene zavarovanj zamrznila. Zakon se bo sprejemal po rednem postopku, kar naj bi, glede na besede predsednika vlade Roberta Goloba, omogočilo dodatne izboljšave zakona, ki je bil pripravljen na podlagi predlogov zakonov iz časa vlade Marjana Šarca. Na tiskovni konferenci sta polno podporo ukinitvi dopolnilnega zavarovanja izrazila tudi Luka Mesec v imenu Levice in Meira Hot v imenu stranke SD.
Kot je povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je bila točka preloma petkov pogovor s predstavniki zdravstvenih zavarovalnic, v katerem po besedah ministra, le ti niso želeli odstopiti od podražitev, ob tem pa so zagovarjali stališče, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje le navaden zavarovalniški produkt. Po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana gre za "prelomno točko reforme zdravstvenega sistema". Zatrdil je, da sta z ministrom za finance Klemenom Boštjančičem usklajena in da se ni bati, da sredstev, ki bi jih zmanjkalo, ne bi našli v proračunu. Zakon je po oceni premierja in predsednika Gibanja Svoboda korak v pravo smer pri izpolnjevanju koalicijskih zavez in krepitvi javnega zdravstvenega sistema. "Z njim kažemo odločnost, da zaščitimo ljudi in da nameravamo krepiti javni zdravstveni sistem", je izpostavil. Po Golobovih besedah gre sicer zgolj za prvi korak pri preoblikovanju financiranja zdravstvene blagajne, da bo ta bolj socialno pravična. Omenjeno financiranje nameravajo preoblikovati do konca leta 2024. "Do takrat pa bo financiranje ostalo enako kot danes, brez podražitev," je zagotovil na novinarski konferenci.
Odziv zavarovalnic Vzajemna, Triglav in Generali
Sindikati pozitivno presenečeni
Na vest o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega so se pozitivno odzvale reprezentativne sindikalne centrale. Kot so navedli, ukinitev zdravstvenega zavarovanja že vseskozi podpirajo, predlog novele pa jih je pozitivno presenetil, saj bo bistveno pohitril časovnico vlade, ki je ta ukrep napovedala šele z letom 2025. "Hkrati pa ugotavljamo, da predlog sicer res ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar ga nadomešča s pavšalnim prispevkom v enaki višini za vse, kar pomeni, da ohranja nepravično in regresivno obliko prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki bistveno bolj finančno obremenjuje tiste z nizkimi dohodki," so opozoril ter dodali, da pričakujejo spremembo predloga na "način, da se bo v okviru zakonodajnega postopka višina prispevka oblikovala tako, da bo odvisna od razpoložljivega dohodka posameznice oziroma posameznika ter da se znotraj zdravstvenega sistema ohrani načelo solidarnosti."
Za odziv na napovedane spremembe smo prosili tudi zdravstvene zavarovalnice. Iz Vzajemne so nam sporočili, da bodo najprej podrobno preučili novelo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in šele nato podali komentar. Ob tem so dodali še: "Tudi nadalje si bomo prizadevali, da bomo še naprej aktivno pomagali zdravstvenemu sistemu kot aktiven in odgovoren partner. V Vzajemni si v sodelovanju z vsemi deležniki v zdravstvu želimo prispevati k dolgoročno vzdržnemu zdravstvenemu sistemu, v katerem je pacient na prvem mestu in kjer dobi kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo potrebuje.« Tudi na Zavodu za zdravsteno zavarovanje Slovenije (ZZZS) želijo predlog zakona, ki v času tiskovne konference še ni bil javno objavljen, najprej proučiti. Poudarili so tudi, da mnenja ne morejo podati, dokler ni znana časovnica sprejemanja zakona. Kot so nam povedali pa uradna mnenja k takšnim zakonom praviloma sprejemata Upravni odbor ZZZS in Skupščina ZZZS.
V skupini Triglav podpirajo spremembo javnega zdravstvenega sistema, njegovo reformo in preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem pa je po njihovem mnenju ključno, da bo javni zdravstveni sistem "dostopen vsem in bo zagotavljal sodobno zdravstveno obravnavo ter široko mrežo izvajalcev, ki bodo lahko kompetentno poskrbeli za pacienta," so zapisali v odgovoru STA.
Kot opozarjajo, se odhodki zdravstvenega sistema v zadnjih letih enormno povečujejo, krepitev pa je v okviru javne zdravstvene blagajne načrtovana tudi za naprej, zato se ob tovrstnih trendih in v sedanjem načinu financiranja javne zdravstvene blagajne "ni mogoče izogniti prilagajanju premije prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, če želijo zavarovalnice nemoteno kriti doplačila za zdravstvene storitve za svoje zavarovance," še poroča STA.
Trend, po katerem se celotni odhodki zdravstvenega sistema povečujejo, se bo nadaljeval, opozarjajo. To pa pomeni, da bodo še naprej rasli odhodki za kritje stroškov zdravstvenih storitev kot celote, ne glede na morebitno novo obliko financiranja, so izpostavili.
V zvezi z napovedjo vlade o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zdravstveno zavarovanje pa v Triglavu izpostavljajo, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je sistem zdravstvenega varstva, "izjemno premišljeni". Take spremembe morajo biti tudi plod splošnega konsenza vseh deležnikov, "saj lahko drugače pride do nepopravljivih posledic za zdravstveni sistem in posameznike," so zapisali.
V Generaliju poudarjajo, da predloga novele zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, niso prejeli, zato ga ne moremo komentirati. Se pa zavzemajo za celovito zdravstveno reformo, "ki bo omogočala vzdržno in stabilno zdravstveno oskrbo prebivalstva ter uresničevanje pravic zavarovancev," so zapisali v odgovoru STA.
Ob tem med drugim izpostavljajo, da o vsebini kritij in višini doplačil v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne odloča zavarovalnica, temveč Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki opredeljuje, katere pravice in v kakšni višini so del obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V Slovenskem zavarovalnem združenju kritični
V Slovenskem zavarovalnem združenju so, kljub temu, da zakona še niso videli, predstavili mnenje, da "ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma, niti korak, ki rešuje dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in dostopnosti do zdravstvenih storitev." V sporočilu za javnost so zapisali, da ukinitev dopolnilnega zavarovanja "ne naslavlja vprašanj dostopnosti zdravstva, ne ureja razmerij med zasebnim in javnim zdravstvom, ne ureja delovanja javnih zdravstvenih institucij v smislu racionalizacije le tega," in dodali: "Vsekakor je ukinitev PDZZ lahko všečna politična odločitev, ki pa bo dražja, kot morebiti izgleda na prvi pogled." Glede na njihove izračune naj bi z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja nastala kar 200 milijonska luknja v zdravstveni blagajni, ki naj bi se s časom še povečevala.
Razliko bo pokril proračun
Nastali primanjkljaj v zdravstveni blagajni bo, glede na predlog zakona, moral pokriti proračun. Predlog zakona namreč predvideva tudi zavarovanje finančnih tveganj, ki bi lahko nastala zaradi načina ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka. Premier Golob je poudaril, da gre za vmesno fazo in da še iščejo prihranek znotraj zdravstvenega sistema in da jih morajo najti do konca leta 2024. Ob tem je dodal, da dvomi, da je izračun zavarovalnic realen, da pa se bo realno stanje pokazalo v naslednjih mesecih.
