Začetek pomladi simbolizira enakonočje, ko sta 21. marca obe Zemljini polobli enako obsevani od Sonca. A začetek pomladi je že v pradavnini pomenil simbolični konec zime, ki je veljala za »mrtvi« letni čas, s tem pa nov začetek, ko se prebuja narava in se je človeku obetal bolj prijazen letni čas. Narava je začela zeleneti in rojevati, to pa je bilo za preživetje ključno.
Praznik sam ima korenine v judovstvu pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči, in ker je Kristus vstal iz kamnitega groba, podobno kot pišče pride iz jajca, je tudi krst simboliziral vstop v novo življenje. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre, ki je tudi dala ime prazniku v germanskem jeziku (easter ali ostern). V Aziji, na primer na Kitajskem, pa novo leto še danes praznujejo spomladi.
Spomladansko enakonočje je čas za obrede ponovnega rojstva
Velika noč pa v osnovi izhaja iz judovskega praznika, pashe, v katerem je bil osrednji del žrtvovanje jagnjeta. Jagnje simbolizira nedolžnost, iz tega pa nato izhaja tudi simbolika drugih dobrot, ki sodijo v velikonočni jerbas. Tega je nekoč k žegnanju v cerkev nesla najstarejša, še neomožena hči. V jerbasu se po navadi znajdejo šunka, pirhi, kruh, hren, vino in še kaj. Pirhi sicer simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, šunka Kristusovo telo (nekoč je bil to najboljši kos mesa, tako da ni bila nujno ravno šunka), potica pa je simbol trnjeve Kristusove krone. Cvetna nedelja je prvi dan tedna pred veliko nočjo, ko verniki v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano spomladansko zelenje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja. Butarice naj bi spominjale na palmove veje, ki naj bi jih v Jeruzalemu ob prihodu Jezusa polagali predenj na tla.
Zajček ni bil iz čokolade
Simbolika zajčka je še najmanj raziskana, a ga zaradi velikega števila potomcev povezujejo s simbolom plodnosti in novega življenja. Seveda sta tukaj še kruh in vino. Nekoč je bil to nekvašen kruh z zelišči iz puščave, saj je velika noč v osnovi praznik nomadskih pastirjev, ki so bogu žrtvovali novorojena jagnjeta v zameno za božjo zaščito pred demoni. Vino, ki mora biti rdeče, pa spominja na Jezusovo kri, ki naj bi bila prelita za vse ljudi.
Nekoč so bile ob tem prazniku gospodinje in matere še posebno zaposlene, saj so morale najprej očistiti hišo, da je bilo vse urejeno, sledilo pa je tudi obdobje dolgotrajnega dela na polju. Spomladansko čiščenje hiše je še danes pogost običaj, ko prezračimo pohištvo, posteljnino in oblačila ter pobrišemo prah, ki se je nabral čez zimo.
