Prazniki

FOTO: So to najlepši slovenski pirhi?

P.K./STA
8. 4. 2023, 08.50
Posodobljeno: 8. 4. 2023, 09.05
Deli članek:

Ali veste, kje nastajajo najlepše pisanke in kako izgledajo?

P.K.
Kakšne pa boste ustvarili vi?

Pirh ali velikonočno jajce, imenujemo ga tudi pisanica, pisanka ali remenka, je simbol velike noči, ki predstavlja kaplje Kristusove krvi. Obarvana jajca so poznali že Rimljani, Grki in Perzijci, ki so jih večinoma barvali v rdečo bravo in so predstavljala konec zime in prihod pomladi, življenja, sonca in ognja.

Na Slovenskem so verjetno najbolj znani, za mnoge tudi najlepši, pirhi iz Bele Krajine. Po navedbah Wikipedie, so se za velikonočne praznike Belokranjci začeli pripravljati že v zimskem času, ko so se poleg tkanja ukvarjali tudi s poslikavo jajc. Za svoje delo so potrebovali jajce, čebelji vosek, pisač, svečo, nad katero so ga topili, rdečo barvo, črno barvo in ročne spretnosti. Tako so nastali čudoviti ornamenti. Pisanice so izdelovale predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim verzom. Na praznik so svojo najlepšo pisanico poklonile fantu in mu tako izkazale ljubezen.

Wikipedia
Belokranjske pisanke

Blagoslovi in maše

Danes bodo kristjani pirhe in druge velikonočne jedi odnesli k blagoslovu. Zvečer pa bodo v cerkvah potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato ponavadi verniki na ta dan obiskujejo njegov simboličen grob. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.

Na veliko soboto potekajo tudi blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka od jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.

Večerne vigilije

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.
Vrhunec velike sobote pa bo zvečer, ko bodo po katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije. Pri tem bodo škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje bo vigilijo daroval ob 19. uri v novomeški stolnici, pri maši bo somaševal tudi apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici.