E-skiroji so počasi zavzeli mestne ulice, pločnike, kolesarske steze, zato ne čudi podatek, da postajajo tudi vse večji dejavnik tveganja tako za njihove voznike kot za druge udeležence v prometu. Zato so udeleženci mednarodne konference Prihodnost e-skirojev v Sloveniji ugotovili, da so ta prevozna sredstva dobra alternativa, a le pod pogojem, da jih upravljajo odgovorni vozniki, da je urejena infrastruktura in da je urejena tudi vsa potreba zakonodaja. Na prav vseh teh področjih pa e-skiro še vedno ne dosega želenih ciljev.
Poškodbe so hude
V zadnje tri leta in pol smo v Sloveniji zabeležili 430 nesreč, krivulja pa se še dviguje. V večini, 66 odstotkih, so nesrečo povzročili vozniki e-skirojev sami, kar 87 odstotkov vseh nesreč pa se zgodi v naseljih z uličnim sistemom. V večini primerov je kot povzročitelj navedena prevelika hitrost, a visoko je tudi vožnja pod vplivom alkohola in drugih substanc.
Tudi poškodbe v teh nesrečah so vse prej kot nedolžne. Uroš Tominc, specialist travmatolog v UKC Ljubljana, je dejal, da se je krivulja povečevanja števila nesreč korenito obrnila navzgor v letih, ko se je začela uveljavljati izposoja skirojev. Resnost poškodb pa že dosega raven poškodb z avtomobili ali motocikli. »To so poškodbe, ki zahtevajo veliko energije, kar govori o hitrosti vozil. E-skiro namreč ni igrača, je zelo hitro vozilce, a tudi manj stabilno. Najhuje jo skupi glava, lahko pride do smrtnih nesreč, poškodbe so lahko tudi le estetske, a vendarle hude. Sledijo poškodbe okončin, zlomi so tako rekoč predprogramirani.«
Elvis Herbaj iz Policijske uprave Celje je povedal, da lahko e-skiroje dejansko razdelimo v tri kategorije: otroške za nekaj sto evrov, cestne, ki stanejo malo manj kot tisoč evrov, in vsestranske, ki stanejo tudi do pet tisoč evrov. »Za vse pa velja, da so e-skiroji. Prvi dosegajo do 20 kilometrov na uro, zadnji pa so že blizu stotice. Zato ni vseeno, kaj kupite svojemu otroku ali mladostniku. Pred nakupom se dobro prepričajte, če je vaš otrok že sposoben obvladovati tako vozilo,« je dejal in predlagal, da se kot zaščito uvede obvezno uporabo klasične motociklistične čelade, saj po njegovem mnenju kolesarska čelada preprosto ne ščiti dovolj.
E-skroji morajo biti bolj stabilni
Pariz prepovedal izposojo e-skirojev
V Parizu je 90 odstotkov glasovalcev odločilo, da se prepove izposoja e-skirojev. Meščane najbolj moti, da ta vozila zasedajo pločnike, ležijo na ulicah in povzročajo nered. Poleg tega so lani med vožnjo z njimi v tem mestu umrli trije ljudje, 459 pa je bilo ranjenih. Pariz je sicer prvo mesto, ki je leta 2018 uvedlo električne skiroje, z izposojo pa se tam trenutno ukvarjajo tri podjetja s približno 15.000 skiroji, lani oktobra po so z njimi opravili okoli 1,7 milijona voženj.
Uroš Tominc iz UKC je povedal, da imajo v bolnišnicah sicer drugačne statistične podatke, ker se veliko nesreč z e-skiroji zgodi brez udeležbe drugih, zato jih udeleženci niti ne prijavijo, končajo pa v zdravniških statistikah: »Leta 2013 je bilo pri nas 96 nesreč s skiroji, lani pa so zdravniki obravnavali že 689 nesreč s skiroji, električnimi ali na nožni pogon. Več kot polovica se jih zgodi z uporabo e-skirojev. In najhujše je, da je najbolj ogrožena delovno aktivna populacija v starosti od 17 do 35 let.«
Svoje potem dodajo tudi uničene ceste, ki jih v Sloveniji ne manjka. Zato je eden od predlogov, te je predstavila Anamaria Hren iz AVP, da se starostna omejitev dvigne na 14 let, da se hitrost omeji na 25 kilometrov na uro ter da imajo ta vozila sprednjo in zadnjo luč, zvonec in primerne odsevnike. »Samo v prvih mesecih tega leta smo zabeležili 25 nesreč, na vso srečo še ni bilo smrtne, v istem času lani pa smo že imeli eno,« je dejala Anamaria Hren.
Slovenci kar disciplinirani
Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa, je predstavil predloge njihove delovne skupine, ki med drugim predlaga uvedbo obveznih večjih koles s premerom vsaj 30,5 centimetra.
Ivan Begović iz podjetja Bolt, ki tudi pri nas izposoja e-skiroje, je predstavil nekaj številk o uporabi teh vozil pri nas. Po vsem svetu izposojajo 230 tisoč teh vozil, a kar četrtina voženj je krajša od treh kilometrov. »V Ljubljani smo v malo manj kot enem letu zabeležili 1,2 milijona minut uporabe e-skirojev, s katerimi so uporabniki prevozili 200 tisoč kilometrov. Najdaljša vožnja je bila 35 kilometrov, večina pa se jih opravi v mestnem središču. Uporabniki so nas obvestili o zgolj petih nesrečah in k sreči nismo imeli nobene resne poškodbe.«
