Predloga zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in zakona za strukturno prenovo ZZZS, ki so ju imeli danes na mizi tudi člani Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), sta prva koraka celovite prenove zdravstvenega sistema.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je uvodoma izrazil veliko zadovoljstvo nad tem, da bodo lahko predstavili temelje transparentnega in široko dostopnega javnega zdravstva. Gre za prenovo, nadgradnjo zdravstvenega sistema, ki bo »bolj učinkovit, uporabniku prijazen in finančno vzdržen.« Poudaril je, da bodo sistem gradili »sproti, z zakonodajo, korak po koraku,« ter da bo v celoti, v vsem obsegu implementiran najpozneje 1. januarja 2026. Bešič Loredan je izpostavil, da je prenova zdravstvenega sistema konkretna vsebinska sprememba zakonov za izboljšanje javnega zdravstva za državljane, danes pa da predstavljajo konkretne rešitve, ki so v korist državljanov. Te rešitve, ko bodo stopile v veljavo, bodo po njegovih navedbah razbremenile zaposlene v zdravstvu ter izboljšale dostopnost in kakovost obravnave. »Spremembe so nujne, po naši oceni sodobne in so neizogibne.«
Minister je še pojasnil, da so z obema zakonoma danes seznanili ESS, kar pomeni, da bodo v najkrajšem času oblikovali skupine in tudi v okviru javne razprave začeli s socialnim dialogom. Ker gre za nek miselni preskok, gre pričakovati burno razpravo, je še poudaril ter dodal, da verjame, da smo v Sloveniji prišli do točke, ko je družba dovolj zrela, da bo lahko prepoznala sebične interese posameznih interesnih skupin in da jih bodo lahko v naslednjih 30 dneh javne razprave iz tega izločili. Verjame tudi, da smo na točki, »ko lahko končno dosežemo širši družbeni, politični in socialni konsenz v zdravstvu, ker smo končno razumeli, da je zdravje nacionalnega pomena.«
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic pravi, da zavod ostaja edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Predlog zakona bi uvedel dvotirno vodenje ZZZS s tričlansko upravo, sestavljeno iz predsednika uprave in dveh izvršnih direktorjev za posamezna področja, ter enajstčlanske skupščine.
"Ob tem posebej poudarjam, da v skupščini večino ohranjajo predstavniki zavarovanih oseb," je dejala in dodala, da mora ZZZS postati glavni partner pri dogovarjanju o količini, kakovosti in ceni zdravstvenih storitev. V naslednjem koraku pa je nadgradnja zakonskega predloga predvidena s prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zdaj pa bodo najprej "nastavili temelje".
Predlog zakona opredeljuje jasno določene ter vnaprej predvidene in opredeljene vloge deležnikov, s ciljem zmanjševanja morebitnega sistemskega nasprotja interesov oz. neučinkovitega poslovanja zavoda, je pojasnila državna sekretarka. Zakon bi ustrezneje uredil tudi, tako Vidic, institut soglasja k splošnim aktom, pri čemer uvajajo aktivno vlogo države za zdravstveni sistem.
"Zakon po našem mnenju napisan na način, da omogoča bistveno bolj aktivno sodelovanje med deležniki - med, po naši oceni dvema ključnima deležnikoma v zdravstvenem sistemu, to sta ministrstvo za zdravje in ZZZS," je poudarila. To vlogo na ministrstvu vidijo kot enega ključnih elementov, da bi lahko zdravstveni sistem na novo postavili v korist pacientov.
Osnutek zakona za strukturno prenovo ZZZS med drugim predvideva več sprememb pri upravljanju zdravstvene blagajne. S 45 na 11 bi zmanjšali število članov skupščine, namesto generalnega direktorja pa bi bil poslovodni organ zavoda tričlanska uprava, je razvidno iz osnutka zakona. Zakon bi se začel uporabljati 1. septembra 2023.
