Postravmatska stresna motnja (PTSM) lahko nastane kot posledica travmatskega dogodka in se pojavlja pri petih do 10 odstotkih populacije, bolj pogosto pri ženskah. Funkcioniranje človeka, ki trpi za PTSM, je zelo oteženo. Sooča se lahko s ponavljajočimi se vsiljenimi spomini na pretekle dogodke oz. s tako imenovanimi "flashback spomini", ima težave z nespečnostjo, lahko so prisotne tudi nočne more in panični napadi, prav tako občutki derealizacije ali depersonalizacije, je pojasnila psihoterapevtka Mina Paš z inštituta Zajčja Luknja.
Za zdravljenje PTSM je zato potrebna zelo globinska psihoterapija, večkrat tudi v kombinaciji z zdravili. Predvsem pri težjih oblikah PTSM pa tudi to ne zadostuje. V teh primerih pa se kot zelo dobro sredstvo za zdravljenje PTSM izkazuje MDMA, ki začasno umiri delovanje amigdale, je dejala Paš. MDMA ali metilendioksimetamfetamin, poznan tudi kot ekstazi, spada med sintetične snovi z empatogenimi in stimulativnimi učinki. Njegove učinke so odkrili že zgodaj v 20. stoletju in jih kmalu začeli uporabljati v strokovnih psihiatričnih in psihoterapevtskih okoljih za izboljšanje učinkov psihoterapevtskih procesov. Kasneje pa so ga zaradi pretirane široke uporabe v družbi prepovedali. Skupaj s številnimi drugimi psihoaktivnimi substancami pa v zadnjem času ponovno doživlja preporod.
Ameriška študija z obetavnimi rezultati o učinkovitosti MDMA za zdravljenje PTSM
Da je lahko MDMA dobro sredstvo za zdravljenje PTSM, je pokazala tudi ameriška študija, ki jo je leta 2021 v njeni tretji fazi vodila nevrologinja Jennifer Michell z Univerze California v San Franciscu. Rezultate študije je psihiater Jurij Bon predstavil v sklopu Tedna možganov, ki ga vsako leto v tretjem tednu marca pripravlja slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa. Šlo je za testiranje zdravljenja oseb s PTSM, ki je temeljilo na kombinaciji uporabe MDMA in strukturirane psihoterapije. Rezultati so pokazali, da je lahko omenjena kombinacija zelo učinkovita in je zmanjšala simptome PTSM in depresije. Učinek MDMA je bil celo večji kot pri serotoninskih antidepresivih, ki sicer v psihiatriji predstavljajo osnovno orodje zdravljenja anksioznih motenj in depresije, a po besedah Bona delujejo pri premajhnem deležu bolnikov (zgolj do 40 odstotkov).
Po besedah Bona rezultati študije tudi nakazujejo, da ima morda MDMA zelo specifičen mehanizem delovanja na serotoninski sistem v amigdali, ki bi lahko posamezniku omogočil boljšo predelavo travmatskih spominov. Njegovi empatogeni učinki, ki spodbujajo občutke empatije in povezanosti z drugimi, pa lahko tudi olajšajo sam terapevtski proces oz. izboljšujejo terapevtski odnos s psihoterapevtom. Učinkovitost MDMA pri zdravljenju PTSM po besedah Bona sicer ni presegla učinkovitosti psihoterapij, je pa presegla običajen uspeh druge farmakoterapije oz. zdravljenja z zdravili.
MDMA in ponekod že odobren kot zdravilo, v Sloveniji uporaba psihedelikov še vedno prepovedana
"Zaradi svojih pozitivnih učinkov MDMA vse bolj prihaja v ospredje, bliža se tudi regulatornim procesom in bo najbrž postal dostopen. To pa je zagotovo dobra novica tudi za psihiatrijo, kjer nam kronično primanjkuje dobrih zdravil," je dejal Bon. "Avstralija je že odobrila medicinsko uporabo psihedelika MDMA kot zdravilo, tik pred tem pa je tudi Amerika," je pojasnila Paš. V Sloveniji je sicer še vedno prepovedano izvajati terapije z MDMA ali drugimi psihedeliki, kot so LSD, DMT in psilocibin, saj so uvrščeni na seznam prepovedanih drog, v skupino I. Kot je poudarila psihoterapevtka Eva Veršič, pa je povpraševanje po psihoterapiji, podprti s substancami teh vrst, predvsem zaradi obetavnih raziskav in primerov iz tujine, precejšnje.
Spomnila je tudi na novo študijo raziskovalcev na Imperial College London, o kateri je pred kratkim poročal Guardian. Študija daje najnaprednejšo sliko učinka DMT, sicer psihedelične spojine, ki je, kot je pojasnila, naravno prisotna v človeškem organizmu in v številnih rastlinah in živalih. Po navadi se jo zaužije z zvarkom ayahuasca, ki se tradicionalno uporablja v Južnoameriških domorodnih kulturah. S pomočjo uporabe elektroencefalografije in funkcionalne magnetne resonance pri sodelujočih so raziskovalci prišli do posnetkov, ki so razkrili močan vpliv spojine na možgane, zlasti na področja, ki so pri ljudeh visoko razvita in so pomembna za načrtovanje, jezik, spomin, kompleksno odločanje in domišljijo. Rezultati so pokazali, da je bila po zaužitju spojine možganska aktivnost bolj tekoča in prilagodljiva.
Razvijanje "ne-psihedelične" izkušnje v psihoterapiji
Ker je uporaba psihedelikov tudi v terapevtske namene v nekaterih državah v veliki meri še vedno ilegalna, pa se vedno bolj razvijajo alternativne metode, s katerimi želijo predvsem v psihoterapevtskem okolju to nelegalnost zaobiti. Po besedah Eve Veršič s podporo sodelavcev iz tujine tako razvijajo pristop t. i. "ne-psihedelične" izkušnje v psihoterapiji, kjer se kratkotrajno spremenjeno stanje zavesti doseže le s pomočjo sodobne tehnologije. "Gre za visoko tehnološko utripajočo luč, ki je povezana tudi z zvočnim sistemom in pri osebi vpliva na možganske valove, postopek pa povzroči sprožanje naravno prisotne, sicer speče spojine DMT," je pojasnila. Projekt bo v kratkem zaživel tudi na spletni strani Travel By Light.
