V stroške dela so vključeni tako plače, regres in druga nadomestila in dodatki, ki jih prejemajo zaposleni, kot tudi davki in socialni prispevki na plačila zaposlenim. Razlika med povprečnimi stroški dela v gospodarstvu v EU je velika, je razvidno iz objave evropskih statistikov. Statistika sicer ne vključuje na primer kmetijstva, gozdarstva in ribištva, javne uprave in obrambe ter obveznega socialnega varstva.
Leta 2022 so imeli najnižje povprečne stroške dela na uro v Bolgariji z 8,20 evra in Romuniji z 9,50 evra. Najvišji so bili po drugi strani v Luksemburgu s 50,70 evra, na Danskem s 46,80 evra in v Belgiji s 43,50 evra.
V statistiki so sicer vključene tudi Norveška, Islandija in Liechtenstein, ki skupaj z EU sestavljajo Evropsko gospodarsko območje. Na Norveškem so stroški dela na uro na primer dosegli 55,60 evra.
V Sloveniji so bili stroški dela precej višji kot v članicah iz srednje in vzhodne Evrope, kjer je prednjačila Češka s 16,40 evra. Na Hrvaškem so denimo znašali 12,10 evra. Naša država se je tako uvrstila v skupino sredozemskih članic in s 23,10 evra na uro vnovič prehitela Portugalsko (16,10 evra), Grčijo (14,50 evra), Malto (14,00 evra) in Ciper (19,40 evra). Nekoliko pred Slovenijo je bila Španija s 23,50 evra, bolj je odstopala Italija z 29,40 evra.
Po rasti so v območju evra prednjačile Litva (+13,3 odstotka), Irska (+9,3 odstotka) in Estonija (+9,1 odstotka), zunaj te povezave pa Bolgarija (+15,3 odstotka), Madžarska (+13,9 odstotka), Romunija (+12,2 odstotka) in Poljska (+11,7 odstotka). Najnižjo rast je imela Danska (+2,3 odstotka).
