Slovenci in Slovenke smo ponosni na naše vode. V ustavo smo vnesli celo člen 70.a, ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in vodo za gospodinjstvo, v tem delu pa niso tržno blago. Večina Slovencev je tudi prepričana, da imamo izredno čisto vodo.
Da bi preverili, kakšen položaj imamo glede tega v svetovni konkurenci, smo si ogledali Globalni indeks okoljske učinkovitosti (Environmental Performance Index – EPI), ki ga pripravljajo raziskovalci svetovno znanih univerz Yale in Columbia. Na področju voda smo glede na EPI med vsemi svetovnimi državami na 31. mestu. Raziskovalci, ki pripravljajo indeks, so zbrali podatke o kakovosti pitne vode in o tem, kako ravnamo z odpadno sanitarno vodo. Če je naša pitna voda po kakovosti na 30. mestu med vsemi na svetu, pa nam gre pri sanitarni vodi slabše in smo šele na 35. mestu. Vzrok je morda prav v dejstvu, da so greznice v Sloveniji še vedno precej pogost pojav. Tako je pred nami kar 21 evropskih držav, poleg vseh zahodnih tudi Bolgarija, Slovaška in Češka.
Kaj onesnažuje naše vode?
Nad kakovostjo naše pitne vode bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje, na terenu pa monitoring, ki je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi, izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Zadnji podatki, ki so trenutno na voljo, se nanašajo na leto 2021. Kot je zapisano v poročilu, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, največjo nevarnost za mikrobiološko onesnaženje pitne vode predstavljajo človeški in živalski iztrebki, ki pridejo v stik z vodnimi viri, ki so namenjeni za oskrbo s pitno vodo, ob tem pa ne gre zanemariti izpostavljenosti vode mikrobiološkemu onesnaženju sistemov za oskrbo s pitno vodo, do katerega lahko pride ob pojavu biofilmov v vodovodnem omrežju, vdoru onesnaženja zaradi poškodovanih vodovodnih cevi, nepravilnosti v hišnem vodovodnem omrežju …. Najpogostejša in najbolj razširjena zdravstvena tveganja, povezana s pitno vodo, pa so izbruhi nalezljivih bolezni, virusi in paraziti.
Težave na majhnih oskrbovalnih območjih
Ob monitoringu so na 870 oskrbovalnih območjih zbrali kar 3145 vzorcev pitne vode. Ugotovili so, da so bili na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 5000 prebivalcev, vsi odvzeti vzorci v skladu s Pravilnikom o pitni vodi. Več težav je na najmanjših oskrbovalnih območjih, od koder pitno vodo dobiva od 50 do 500 prebivalcev. Tam so analize pokazale nekaj neskladnih vzorcev, a večina (+95 %) je bila v sprejemljivih mejah, ki jih določa pravilnik. 6,01 odstotka vzorcev je bilo neskladnih zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, 1,59 odstotka zaradi prisotnosti bakterije Escherichia coli (E. coli), 3,34 odstotka pa zaradi prisotnosti enterokokov.
Četrtina območij brez dezinfekcije
Vzrok neskladnosti pitne vode je bila v večini primerov prisotnost mikroorganizmov v številu, ki presega predpisano mejno vrednost. Vzrokov za prisotnost teh mikroorganizmov je več in so povezani z razmerami na območju vodnih virov, neizvajanjem priprave vode, vključno z dezinfekcijo, z razmerami v distribucijskem sistemu vode, z vplivi in posledicami nepredvidljivih dogodkov (na primer poplave in povečana količina padavin), neustreznimi mesti vzorčenja (vpliv hišnega vodovodnega omrežja). Glede na podatke iz aplikacije Monitoringa pitne vode za leto 2021, 26,9 % oskrbovalnih območij praviloma nima dezinfekcije, 67,2 % oskrbovalnih območij ima stalno dezinfekcijo, na preostalih 5,9 % se dezinfekcija izvaja ročno oziroma občasno. Uporabnikov, ki uporabljajo pitno vodo na oskrbovalnih območjih brez dezinfekcije, je skoraj 600 tisoč.
