Ohranjanje okolja in trajnost: problematiki, okoli katerih se vrti sodobna mobilnost, ki naj bi v prihodnje vse bolj slonela na okolju prijaznih načinih prevoza. A vsaj pri nas to večinoma ostaja le črka na papirju, kajti v praksi se ta mobilnost izkaže za veliko trši oreh.
Ena glavnih ugotovitev ankete o navadah Slovencev pri mobilnosti je pokazala, da prebivalci Slovenije svojih navad niso pripravljeni spreminjati na račun bistvenega poslabšanja učinkovitosti in udobja.
Sicer je večina vprašanih, kar 65 odstotkov, menila, da je prehod k trajnostni mobilnosti pomemben del prihodnosti, na drugi strani pa ustrezne oblike mobilnosti uporablja le manjši del prebivalstva. Večina jih namreč še vedno stavi na prevoz z avtomobilom. Med trajnostna prometna sredstva so sicer vključeni ne le javni prevoz, ampak tudi hoja, uporaba kolesa ali skiroja ter sistem souporabe vozil.
Slovencem se očitno vedno mudi
Raziskava Mediane in AMZS, ki je zajela 804 anketirance in je del projekta ReMOBIL, je pokazala, da se Slovenci še nismo navdušili nad trajnostnimi oblikami mobilnosti. Med večjimi uporabniki novih oblik mobilnosti sicer prednjačijo mladi, upokojenci in prebivalci urbanih okolij, ki ne morejo uporabljati avtomobila, imajo pa ustrezen dostop do javnega potniškega prometa. Večina vprašanih, 65 odstotkov, uporablja avto; skoraj polovica pravi, da se po opravkih peljejo sami s svojim avtomobilom, več kot tretjina pa avtomobil uporablja za pot v službo ali šolo.
Če Slovenci uporabijo javni prevoz, ga skoraj polovica vprašanih uporabi zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov, 43 odstotkov pa se zanj odloči zaradi boljšega vpliva na okolje. Na drugi strani tisti, ki javnega prevoza ne uporabljajo, kot glavni razlog navajajo dejstvo, da pot z avtomobilom opravijo hitreje kot z javnim prevozom. Med razlogi neuporabe sledijo slabe povezave med lokacijami (59 odstotkov vprašanih) in neprimeren urnik (56 odstotkov).
Sicer pa na temo mobilnosti velika večina, kar 71 odstotkov, na absolutno prvo mesto postavlja čim hitreje opravljeno pot, sledita samostojnost oziroma neodvisnost pri odločanju in cena poti (oboje 61 odstotkov).
Nič ne bo brez ustreznega javnega prevoza
Tudi ta raziskava pa je pokazala, da se v Sloveniji pri trajnostni mobilnosti in s tem pri zmanjševanju vozil na cestah lahko kaj spremeni le, ko bo na voljo učinkovit sistem javnega prometa.
»Kot smo v AMZS že mnogokrat izpostavili, brez učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa ne bomo mogli spremeniti navad. Šele ko bo javni potniški promet ustrezna alternativa osebnemu avtomobilu, da bomo z javnim prometom svoje poti opravili vsaj enako hitro, udobno in cenovno ugodno, ga bo uporabljalo več ljudi,« je povedal Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri Avto-moto zvezi Slovenije. Do takrat pa smo Slovenci nekako obsojeni na uporabo avtomobila. Kot eno največjih ovir učinkovitega javnega prevoza Logar omenja samo geografijo Slovenije in razpršeno poselitev. »Zaradi razpršene poselitve si bomo verjetno morali priznati, da bo osebno vozilo še kar nekaj časa poglavitno prometno sredstvo. Je pa to vozilo lahko okolju prijaznejše, bolj zasedeno, del delitvene ekonomije … Poleg učinkovitega javnega prometa bo v prihodnje treba razmišljati tudi o prevozih na zahtevo, združevanju voženj in podobno,« je dodal.
Več kot en avtomobil na dva Slovenca
V Sloveniji smo imeli sicer ob koncu leta 2021 kar 1.189.457 osebnih avtomobilov. O gostoti in posredno smiselnosti izboljšanja javnega prometa veliko pove tudi podatek, da je kar četrtina registriranih avtomobilov v občinah Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj in Celje. Sicer je stopnja motorizacije, to je število vozil na tisoč prebivalcev, najvišja v goriški statistični regiji (628 avtomobilov), najnižja pa v zasavski statistični regiji (539 avtomobilov), pri čemer slovensko povprečje znaša 564 osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev. Osebni avtomobili, registrirani v Sloveniji v letu 2021, pa so bili stari povprečno 10,6 leta.
