Raziskava je sovpadala z zaključkom leta, ki je bilo v zgodovini evropske povezave eno bolj turbulentnih, je sporočila Evropska komisija, ki je posredovala rezultate. "Največji vpliv na EU je v letu 2022 imela od februarja 2022 trajajoča ruska invazija na Ukrajino, ki je povzročila humanitarno katastrofo, razkrila evropsko odvisnost od ruskih energetskih virov in zaostrila energetsko krizo," so dejali.
Kako so se ob vsem tem počutili Slovenci?
Velika večina jih je bila pozimi 2022-2023 zadovoljnih s svojim življenjem: 92-odstotna stopnja zadovoljstva med vprašanimi Slovenijo postavlja nad povprečje Evropske unije, kjer je z življenjem zadovoljnih 83 odstotkov državljanov.
Slovenci tudi bolje kakor v povprečju Evropejci ocenjujejo stanje stvari na različnih področjih v državi: trenutni položaj v Sloveniji večina ocenjuje kot dober (56 odstotkov), takega mnenja pa je za stanje v lastni državi manj kot polovica Evropejcev (41 odstotkov).
Demokracija pri nas
Slovenci so deljenega mnenja pri oceni stanja gospodarstva v državi, bolj spodbudno pa ocenjujejo stanje evropskega gospodarstva, saj več kot polovica Slovencev (55 odstotkov) meni, da je to dobro, na ravni EU pa so ocenjevalci bolj zadržani, tako menita le dva od petih vprašanih.
Zadovoljstvo z delovanjem demokracije v državi je v Sloveniji nižje kakor v povprečju v drugih državah članicah (47 odstotkov zadovoljnih, več kot polovica ni zadovoljnih). Nekoliko bolj so Slovenci zadovoljni z delovanjem demokracije v EU.
So pa vprašani v Sloveniji v večji meri pesimisti glede vprašanja, v katero smer gredo stvari v Sloveniji: 48 odstotkov Slovencev meni, da gredo stvari v Sloveniji v napačno smer in le tretjina (33 odstotkov) meni, da gredo stvari v pravo smer.
Slovenci v glavnem za naslednjih 12 mesecev ne pričakujejo veliko sprememb na gospodarskem področju, tisti, ki pa jih, pa so pogosteje črnogledi. Več kot polovica Slovencev (55 odsotkov) je mnenja, da se njihovo življenje v prihodnjih dvanajstih mesecih ne bo spremenilo, spremembe na boljše pričakuje 23 odstotkov Slovencev, na slabše pa 20 odstotkov Slovencev.
To jih najbolj skrbi
Kot dva poglavitna izziva, s katerimi se ta hip sooča Slovenija, so vprašani na prvo mesto postavili zdravstveno problematiko (50 odstotkov), na drugem mestu je dvig cen / inflacija / rast življenjskih stroškov (38 odstotkov).
Za največji delež Slovencev (41 odstotkov) ima EU nevtralen ugled, skoraj enak delež (40 odstotkov) ji pripisuje pozitiven ugled, medtem ko ima EU negativen ugled za manjšino Slovencev (18 odstotkov). Glede prihodnosti EU je optimističnih skoraj dve tretjini Slovencev, tretjina (33 odstotkov) je pesimistična.
Vprašani so pretežno nezaupljivi do oblasti in mednarodnih političnih institucij, večinsko zaupanje uživajo le nekatere nacionalne javne službe oz. organizacije (v največji meri vojska, policija, medicinsko in zdravstveno osebje), so pokazali izsledki raziskave. Tako slovensko kot evropsko javno mnenje je razdeljeno, ko gre za zaupanje ključnim evropskim institucijam, se pa Slovenci v večji meri nagibajo k nezaupanju, medtem ko v povprečju Evropejci ključnim evropskim institucijam bolj zaupajo kot ne, kaže Eurobarometer 98.
Spoprijemanje s pandemijo in konfliktom v Ukrajini
Slovensko mnenje je deljeno glede zadovoljstva z ukrepi za boj s pandemijo koronavirusa, ki jih je sprejela slovenska vlada: 47 odstotkov Slovencev je z ukrepi zadovoljnih, 52 odstotkov ni zadovoljnih. Povprečje držav sedemindvajseterice je višje: 58 odstotkov vprašanih je zadovoljnih z ukrepi, ki jih je za boj proti pandemiji sprejela nacionalna vlada, štirje od desetih (40 odstotkov) pa so s slednjimi nezadovoljni. Polovica Slovencev verjame, da bo EU ob morebitnih novih pandemijah sprejemala pravilne odločitve, enakega mnenja je 63 odsotktov državljanov EU.
