Darko Horvat je nekoč ljudem za vsak lastninski certifikat obljubljal tisoč nemških mark. Za posli Aktive in povezanih podjetij je ostalo 170 milijonov evrov neplačanih dolgov do bank. Zadnjih 15 let je Horvat živel med Londonom in Švico, kjer si je za 37 milijonov evrov kupil vilo v St. Moritzu. Toda občasno se Horvat, ki nikoli ne nastopa v javnosti, še vedno vrne v Slovenijo. V ponedeljek so ga tako opazili v elitni restavraciji ob golf igrišču na Smledniku. Tam se je v popoldanskih urah sestal s Francijem Matozom, dolgoletnim odvetnikom prvaka SDS Janeza Janše. Njun sestanek je trajal dobro uro. Okrog petih popoldne sta skupaj zapustila restavracijo in se odpravila proti parkirišču, kjer ju je ujel fotograf Primož Lavre. Kaj je bila tema njunega sestanka, uradno ni mogoče izvedeti. Z Darkom Horvatom nam prek ene od odvetniških pisarn, ki ga že vrsto let zastopa v Sloveniji, ni uspelo priti v stik. Franci Matoz na vprašanje novinarjev portala Necenzurirano.si v torek ni odgovoril.
Mediji SDS so ga označevali za "velikega goljufa"
Vsaj na prvi pogled Horvat in Matoz nimata veliko skupnega. Horvat velja za tajkuna, za katerim so v 90-tih letih stali nekateri ljudje z levega političnega pola. Matoz je že več kot desetletje tesno povezan z Janšo in SDS, za katero je kandidiral na parlamentarnih volitvah leta 2011. Strankini propagandni portali so Horvata v preteklosti označevali za "velikega goljufa", ki je med tranzicijo obogatel s "plenilskim poslovnim modelom". Predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki je bila pred 20 leti zaposlena na Aktivi, so med lansko kampanjo očitali, da je Horvata nekoč opisala kot "finančnega genija". Sredi prejšnjega desetletja pa je Horvata preiskovala tudi parlamentarna komisija, ki jo je vodil Anže Logar.
A to očitno ni ovira za sklepanje poslov. Do zdaj ni bilo znano, da se Horvat in Matoz poznata. Ko je Horvat, eden od simbolov pidovske privatizacije, že začel bogateti s certifikati in izčrpavanjem podjetij, je bil Matoz še policist na Primorskem. Ko je Horvat zapustil Slovenijo, novo poslovno zavetje pa našel v izraelskih finančnih krogih, je Matoz šele prihajal na domačo sceno kot odvetnik nekdanjega župana Kopra Borisa Popoviča.
Fotografije ne lažejo
Iz fotografij je razvidno, da je bil sestanek Horvat-Matoz poslovne narave. Horvat v roki drži tablični računalnik, Matoz pa nosi usnjeni nahrbtnik, ki ga uporablja za prenašanje dokumentov, kadar ni v sodni dvorani. Tja bo morda že v kratkem moral Horvat. Specializirano državno tožilstvo je namreč proti Horvatu že konec leta 2021 vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Očita mu kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic zaradi poslov s propadlo Factor banko. Ta je pred desetimi leti končala v nadzorovani likvidaciji, kar je državo stalo 187 milijonov evrov unovčenih jamstev. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so nam v torek pojasnili, da o zahtevi še niso odločili.
Od Gibraltarja do posestva pri Ptuju
Informacije o Horvatu in njegovem poslovnem delovanju so v zadnjih letih praviloma skope. Znano je, da je sodeloval v naftnih, energetskih in nepremičninskih poslih. Po dostopnih podatkih v Veliki Britaniji, Švici in drugih državah EU nima v lasti nobenega podjetja. Portal Oštro je dve leti nazaj poročal o transakcijah, ki so Horvata povezovale z dvema družbama iz Gibraltarja, znane davčne oaze. V Sloveniji je njegova edina znana naložba razsežno posestvo v Markovcih, občini v neposredni bližini Ptuja. V vasi Strelci, ki ima le 100 prebivalcev, je namreč Horvat podedoval več zemljišč. Od leta 2015 naprej, torej že po finančnem zlomu Aktive in iskanju njenega izginulega premoženja, je začel na svoje ime od domačinov kupovati okoliške njive. Po pričevanjih domačinov ima posestvo pristajališče za helikopter, s katerim Horvat prihaja na občasne obiske.
Toda nedavno se je Horvat odločil, da vsa tamkajšnja zemljišča proda materi, ki je tudi uradna lastnica vile v Švici. Do spremembe lastništva je prišlo maja lani, a je iz zemljiške knjige razvidno, da so bile kupoprodajne pogodbe uradno sklenjene že avgusta 2021. Le nekaj mesecev pozneje je tožilstvo proti Horvatu vložilo zahtevo za sodno preiskavo.
Še pred bankrotom se je umaknil iz Aktive
Stična točka Horvata in Matoza je zdaj že nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka. Matoz je v času zadnje Janševe vlade kot neizvršni direktor vodil njen upravni odbor. To pomeni, da je imel dostop do vseh ključnih informacij in gradiv o premoženju DUTB. Pod njenim okriljem pa so končale tudi nekatere finančne naložbe in nepremičnine iz poslov v Bolgariji, s katerimi je bil povezan Horvat. Slovenski državni holding (SDH), ki si je pred kratkim pripojil DUTB, tako še danes išče kupca za zemljišče na obali Črnega morja, kjer bi moralo po prvotnih načrtih zrasti luksuzno letovišče. Nekdanji lastnik, ruski poslovnež Vladimir Fedulov, ga je kupil z 8,5-milijonskim posojilom, najetim pri Factor banki in bolgarski West East Bank, ki so jo ustanovile Horvatova Aktiva, Factor banka in NLB. Tudi zaradi posla s tem zemljišče je bolgarska banka s slovenskimi lastniki zašla v težave. Nato je leta 2011 prešla v last izraelskega poslovneža Josepha Grunfelda, ki je pred tem delal v več Horvatovih podjetjih.
...................................
Zakaj preiskujejo Horvata
V jedru predkazenskega postopka je po naših informacijah za več kot 20 milijonov evrov posojil, ki jih je Factor banka med letoma 2007 in 2011 odobrila oziroma podaljšala družbi Aktivi Naložbe in z njo povezanim podjetjem. Pri tem se je Horvat pojavljal v dvojni vlogi: *na eni strani je bil ključni mož Aktive, ki jo je lastniško obvladoval prek verige podjetij na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Luksemburgu. *na drugi strani je bila Aktiva, pozneje preimenovana v CG Invest, z desetimi odstotki delnic druga največja lastnica Factor banke. V njenem nadzornem svetu je Horvat sedel več kot desetletje, pri čemer naj bi odločal tudi o posojilih, ki so jih dobivala podjetja, povezana z njim. Leta 2012 je Horvat, ki je takrat že živel v Londonu, izstopil iz nadzornega sveta Factor banke, vire financiranja pa našel v Novi KBM. To je bilo le dobro leto dni pred nadzorovano likvidacijo Factor banke in njeno poznejšo pripojitvijo k DUTB. Takrat je bil slovenski del skupine Aktive finančno že na kolenih. Kar 170 milijonov evrov, ki jih je Aktiva dobila s posojili slovenskih bank in kupninami od finančnih naložb, je odšlo na račune podjetij na Nizozemskem in v Luksemburgu, od tam pa na različne naslove po svetu. V Sloveniji so ostala prazna podjetja. Že pred tem se je Horvat uradno umaknil iz vodenja in lastništva Aktive. Posle je prepustil izbranim sodelavcem. Pozneje so mu šli na roko tudi v Banki Sloveniji, kjer policiji več mesecev niso želeli izročiti morebitnih obremenilnih dokumentov o Horvatu. Iz dokumentov, ki jih je pridobil stečajni upravitelj z Nizozemske, je razvidno, da so Horvatove tamkajšnje družbe največ denarja iz Slovenije vložile v lastniške deleže rudnikov oziroma v nakup pravic za pridobivanje različnih rudnin. Med njimi tudi v podjetja, ki so bila tesno povezana z izraelskimi poslovnimi krogi, s katerimi se je že v začetku stoletja prepletel Horvat. Še preden so po premoženju Aktive planile banke in drugi upniki, so novega lastnika dobile tudi nepremičnine.
