Črno-bel lepotec se je potem, ko je pojedel strup, očitno zavlekel na dvorišče Divjakovih na lenarški Ribiški poti, zato lastnica hiše Danica Divjak ne ve, čigav je bil, a glede na to, da je bil negovan, je najbrž imel gospodarja. Na spletu je objavila muckovo fotografijo, zraven pa pripisala, da to ni prva zastrupljena žival, ampak že tretja v kratkem času, saj sta tudi prva dva končala na enako žalosten način. »Morda bi ti na vrtu res naredil kakšen kupček, a vedi, da je bil tudi on, tako kot ti, ki to počneš, samo bitje na tem svetu. Ki pa ga bo zdaj nekdo zelo pogrešal. Zamisli se, upam, da boš tudi ti kdaj tako trpel kot te živali,« je ogorčeno zapisala.
Namerno zastrupitev je težko dokazati
Zgodbe o zastrupljenih psih ali mačkah se občasno pojavijo v medijih. Tik pred izbruhom epidemije covida-19 smo poročali o množičnem zastrupljanju na kar treh lokacijah po Sloveniji. Najprej je na območju Košnice pri Celju poginilo več psov; vsem je bilo skupno, da so umrli v hudih krčih, ki spominjajo na epileptične napade, zato je policija posumila, da vabe z neznanim strupom nekdo nastavlja namerno. Več primerov zastrupitev so beležili tudi na veterini v Gornji Radgoni, kjer naj bi vabo s strupom psi zaužili na nasipu pri stadionu in v Radgonskem parku. Skoraj istočasno so za posledicami zastrupitve s strupom za glodavce poginili dva psa in ena mačka na Ptuju. Čeprav so lastniki takrat nemudoma poiskali pomoč veterinarja, je bilo za njihove hišne ljubljenčke že prepozno. Strup naj bi zastrupljevalec skril v meso, zato so veterinarji lastnike živali v tem delu Ptuja pozvali, naj bodo pozorni na to, kaj njihova žival zaužije.
Zadnjih primerov iz Lenarta v tamkajšnji veterinarski bolnici niso mogli komentirati, ker z njimi niso bili seznanjeni. »K nam niso pripeljali nobene zastrupljene živali, saj jim očitno ni bilo več pomoči,« pravi veterinar Vinko Mlakar. »V zadnjem času na srečo tudi ne beležimo ničesar podobnega, je pa res, da je zelo težko dokazati, ali je žival namerno zastrupljena.«
Psi in mačke kot kolateralna škoda
Če je strup skrit v meso, potem je seveda več kot jasno, da je bil na delu zastrupljevalec. A takih primerov ni veliko, menijo veterinarji, veliko več je namreč tako imenovanih nenamernih zastrupitev, ko ljudje nastavljamo vabe za zaščito pred škodljivci. »Seveda je namen strupenih vab, da privabljajo ciljne vrste živali. Žal pa zaradi svojega mamljivega vonja ali okusa nemalokrat klonejo tudi kolateralne žrtve, to so psi in mačke,« pravi Tanja Usar iz dupleške veterinarske ambulante Usar.
Največja težava so strupi za miši in podgane, dodaja Emil Senčar iz Veterinarske bolnice Ptuj. »Lastniki bi morali biti zelo previdni, kako nastavijo te vabe, in sicer tako, da domače živali ne pridejo do njih. Tiste rdeče ali modre vabe so zelo zahrbtne, saj se posledice zastrupitve, najprej je to krvav urin, pokažejo šele tri do štiri dni po zaužitju. Če lastnik ne ukrepa pravočasno, je to za žival lahko usodno, saj strup vpliva na strjevanje krvi; krvavitev se namreč ne ustavi več. Zdaj so na tržišču že nove generacije strupov, na primer črne vabe za glodavce, ki upočasnijo življenjski ritem, delujejo, kot da bi žival dobila anestezijo, pade v komo in pogine.«
Strupi za podgane, polže, insekte …
Tudi polžemori, ki jih uporabljajo vrtičkarji, niso nič manj nevarni, nadaljuje Senčar. »V modrih zrncih je snov mesarol, ki deluje na živčevje. Očitno so te granule okusne, saj jih tako psi kot mačke radi zaužijejo, celo zelo izbirčni pekinezerji, ki skoraj nič ne jedo, se jih lotijo. Če hočemo preprečiti pogin ali kakšne trajne posledice, je tudi v tem primeru pomembna takojšnja veterinarska pomoč.«
Kot vrtičkarski narod si Slovenci razumljivo želimo slastno solato z domačega vrta, a pri tem ne smemo pozabiti, da do vrta, na katerem smo nastavili polžemor, ne smejo dostopati psi in mačke. A strupi za podgane in polže niso edini, ki škodijo hišnim ljubljenčkom. »Še ena skupina strupov, ki je sicer večinoma namenjena zatiranju mrčesa (insekticidi) ali škodljivcev (herbicidi, pesticidi) v kmetijstvu, predstavlja nevarnost zanje. Medtem ko je za prej omenjene strupe značilno, da povzročijo zastrupitev po tem, ko jih je žival zaužila, pa za te velja, da lahko vstopijo v telo tudi preko kože. Poleg kože se lahko v živalski organizem vnesejo tudi preko dihalne sluznice, seveda pa jih lahko žival tudi zaužije. Znaki zastrupitve nastopijo zelo hitro, na primer že pol ure po stiku. Takrat opazimo močno zoženo zenico, slinjenje, bruhanje in drisko, bolečine v trebuhu, uhajanje urina in po trzanju mišic sledečo rigidnost udov. Krči so lahko tudi zelo močni, pojavi se paraliza okončin, zaustavitev dihanja in koma,« pojasnjuje Usarjeva.
