Iz ladje jih obvestijo približno eno uro prej. Brž ko se pristanišču začne približevati jeklena orjakinja, se pilot odpravi na delo. Na čolnu ga že čaka posadka. Sekajoč valove zaplujejo v smer orjaške ladje. Pred njenim trupom čoln upočasni, iz palube se spusti pilotna lestev, nanjo se povzpne pilot. Pri največjih ladjah mora premagati višino, ki je višja od desetih, včasih celo 15 metrov. Spodaj morje valovi, se peni in razburja, nedaleč stran pa ladijski vijak zlovešče suka svoje široke in ostre liste.
Vsak manever je drugačen
"Manevre pilotaže precej otežujejo vremenske razmere. Enostavno ni niti takrat, ko je v bazenih Luke Koper že veliko ladij, ti pa moraš ladjo pilotirati do priveza, kjer je s plovilom treba pristati na tesno," nam pojasni pilot Andrej Škapin, kmalu zatem ko konča s pilotiranjem kar 180 metrov dolgega tankerja Baltic Wind.
Tokrat je šlo kot po maslu. "Vsak manever je drugačen. Vedno je prisoten nek zunanji vpliv, zaradi katerega se ladja bodisi obrne bodisi pospeši ali zavira. Pri delu moraš biti vselej 100-odstotno zbran," pa poudari Radko Malačič, direktor javnega podjetja Koprska pristaniška pilotaža. Naloga pilota je, da svetuje poveljniku ladje, kako varno vpluti oziroma izpluti iz pristanišča. "Pilot mu med drugim pojasni, kje je privez, mu pove nekaj o stanju prometa v pristanišču, kaj je za pričakovati med manevriranjem in koliko vlačilcev potrebujejo za vplutje ali izplutje. Tudi poveljnik mu posreduje informacije o stanju ladje in opreme na njej. Skratka izmenjata si informacije o tem, kako bo potekal manever," pove Malačič in pristavi, da je kljub pomembni vlogi pilot zgolj strokovni svetovalec. "Poveljnik je tisti, ki je odgovoren za ves manever. Pilota lahko upošteva ali ne, v vsakem trenutku pa lahko manever prevzame v svoje roke."
Prostora za napake ni
Kot pravi, pilotaža zahteva maksimalno zbranost od vseh članov posadke, poleg pilota tudi od voditelja pilotskega čolna (pilotine) in člana posadke (mornarja), ki poskrbita za to, da se pilot varno vkrca na plovilo ali sestopi z njega. "Zaupanje in sodelovanje med zaposlenimi sta ključna. Pilot mora zaupati vodji pilotine in članu posadke, da ga bosta varno pripeljala do ladje. Delovati morajo sinhrono. Prostora za napake ni," še izpostavi Malačič. "Predvsem je treba paziti na močne tokove, ki jih ustvarja ladja, na kateri je pilot. Plovilo moramo tudi spremljati na ustrezni razdalji in pilota obveščati o morebitnih spremembah," pa svoje delo opisuje voditelj pilotskega čolna Kristijan Vran. Pri tem je tudi ključnega pomena član posadke. V primeru nezgode je član posadke usposobljen tudi za to, da pilotski čoln in pilota pripelje nazaj do obale.
Ustavila jih ni niti epidemija
Javno podjetje Koprska pristaniška pilotaža je v lanskem letu opravilo kar 3600 manevrov pilotaže, mednje sodijo manevri privezov, manevri odvezov in manevri premikov ladje. V podjetju je 26 zaposlenih, med njimi 12 pilotov, šest voditeljev pilotskih čolnov in šest članov posadke. Upravljajo z dvema pilotskima čolnoma, starejša pilotina je nekoč pripadala reškim pilotom, novejši čoln pa so prek javnega razpisa kupili od španskega ladjarja Nasai Marine, ki izdeluje tipske pilotske čolne za potrebe evropskih pristanišč. Načrtujejo tudi nakup tretjega čolna, na električni pogon, a za zdaj še ni na seznamu prioritet.
Pilotaža dela brez prestanka, 24 ur na dan, vsak dan v letu. "V izmeni sta vedno dva pilota. Delo se ni ustavilo niti med epidemijo covida. Takrat so bile aktivne štiri skupine, dve skupini pa sta bili doma v pripravljenosti," izpostavi Malačič. Na vprašanje, kakšnega pomena je za koprsko pristanišča pilotaža, Malačič odgovarja: "Je ključnega pomena. Brez pilotov se delo v pristanišču povsem zaustavi." Glavni pogoj za pridobitev pilotske izkaznice je, da ima kandidat ali kandidtka naziv prvi častnik krova na ladji z bruto tonažo 3000 ali več, s tem nazivom pa da ima najmanj eno leto plovbe.
