Najpogostejši simptomi senenega nahoda so voden izcedek iz nosu, močno kihanje v napadih, zamašen nos, oteženo dihanje in srbenje nosu. Nagnjenje k obolevanju je običajno podedovano, so navedli na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Predlagajo upoštevanje ključnih preventivnih ukrepov za preprečevanje pretirani izpostavljenosti alergenu cvetnega prahu. Izpostavljenosti cvetnemu prahu se lahko v prvi vrsti izognemo s tem, da se v času, ko je v zraku največ cvetnega prahu, izogibamo športnim dejavnostim na prostem in daljšemu zadrževanju zunaj. Po navedbah NLZOH je priporočljivo, da v neposredni bližini stanovanjskih hiš ne zasajamo dreves z visokim alergenim potencialom, kot so na primer breza, cipresa, leska in jelša.
Opozarjajo, da prenos cvetnega prahu v stanovanjske prostore najpogosteje poteka z odpiranjem oken in vrat, lahko pa se zgodi tudi z vnosom preko oblačil in obutve. Obremenjenost bivalnih prostorov z alergeni cvetnega prahu po navedbah NLZOH lahko zmanjšamo tudi z rednim čiščenjem prahu in s postavitvijo prezračevalnih naprav z dobrimi filtri. Kratka pogosta prezračevanja prinesejo manj obremenitve v notranje prostore.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
V primeru senenega nahoda se porast alergijskih obolenj pripisuje podnebnim spremembam, širjenju novih vrst rastlin in onesnaženju okolja. Podnebne spremembe vplivajo na časovni potek sezone cvetnega prahu in na razširjenost nekaterih alergenih rastlin. Kot so zapisali na NLZOH, se začetek sezone cvetnega prahu začne na prvi dan, ko se cvetni prah obravnavane rastline pojavi v zraku štiri dni zapored. Začetek sezone leske, glede na meritve merilnih postajah po Sloveniji, vsako leto nastopi konec januarja oziroma v začetku februarja.
Po raziskavah Agencije RS za okolje (Arso) se tako v Sloveniji kot v svetu občutljivost ljudi na alergene cvetnega prahu povečuje. Na to vpliva višanje povprečnih temperatur zraka. Višja povprečna temperatura zraka vpliva na to, da rastline dalj časa uspevajo, kar pa pomeni tudi daljšo prisotnosti alergenov v zraku, so povedali na Arsu. Opomnili so na trenutno rast rastlin, ki jih po fenološkem koledarju uvrščamo v obdobje predpomladi.
Za trenutno obdobje je najbolj značilno cvetenje leske, jelše, breze, gabra, hrasta ter bukve, v primorju pa se poleg celinskih vrst pojavlja še cvetni prah cipres. Na NLZOH so ugotovili, da glede na koledar 10-letnega merjenja cvetnega prahu v tem obdobju največ zdravstvenih težav povzroča prav cvetenje jelše in leske. Težave zaradi cvetenja trav se bodo še povečale v maju.
