Romana Tomc je v Evropskem parlamentu organizirala konferenco z naslovom »Medijska svoboda v EU: primer Slovenije,« katere cilj je bil obuditi razpravo o novem predlogu zakonodaje Evropske komisije, tako imenovanem Evropskem aktu o svobodi medijev. Gre za predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu, ki naj bi zaščitila neodvisnost javnih medijev. V resnici je konferenca služila kot platforma za nadaljnje napade na Zakon o RTV Slovenija, ki ga je sprejela vlada Roberta Goloba in ki je trenutno v rokah ustavnega sodišča, ter predvsem za problematiziranje zadnjega obiska podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji, v okviru katerega se je med drugim srečala tudi s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom. Ravno slednje je tudi zadnja kost, v katero je z velikim veseljem zagrizla naša največja opozicijska stranka SDS. Jourova, ki je na Komisiji pristojna tudi za področje medijev, je bila zaradi številnih kritik, povezanih s poskusi podrejanja javnih medijev, trn v peti SDS že v času, ko je vlado še vodil Janez Janša.
V Bruslju prah dvignil že Zver
V zvezi s tem obiskom, na katerem se je Jourova poleg z Accettom sešla še s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič ter ministricama za pravosodje in za kulturo Dominiko Švarc Pipan in Asto Vrečko, povečerjala pa je tudi s predsednico Natašo Pirc Musar ter se sestala s predstavniki vlade in zunanjega ministrstva, si je napad na podpredsednico Komisije v zadnjih dneh v Bruslju privoščil že evropski poslanec Milan Zver (ELS/SDS). Zver je namreč nanjo naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov javnega značaja in sicer: zabeležke sestanka med komisarko in predsednikom ustavnega sodišča, vse komunikacije med kabineti Evropske komisije na temo obiska Jourove v Sloveniji in vse komunikacije znotraj kabineta podpredsednice Evropske komisije, povezane z njenim obiskom v Sloveniji. Zver namreč trdi, da v Sloveniji poteka »vroča javna razprava glede morebitnega poskusa političnega vplivanja podpredsednice Evropske komisije Jourove na odločanje slovenskega Ustavnega sodišča RS o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenije«.
Tomčeva s pismom Ursuli von der Leyen
Jourova je sicer že ob obisku izjavila, da o ustavnem presojanju novele zakona o RTV prav zaradi tega, ker postopek še teče, z Accettom nista govorila. Prepričana pa je, da bo odločitev ustavnega sodišča pokazala, kako se bo javna RTV razvijala v prihodnje. »Nobenega dvoma ni, da Slovenija potrebuje visoko kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom,« je že prejšnji teden poudarila Jourova, ko je zadevo že pred njenim obiskom problematizirala Tomčeva. Slednja je namreč kar na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen naslovila pismo, v katerem je opozorila, da bi obisk Jourove med postopkom odločanja lahko razumeli kot nedopusten politični pritisk na ustavno sodišče. Jourova je očitke odločno zavrnila. »Kadarkoli pridem v državo članico, se zelo trudim, da bi se srečala s predsednikom ustavnega sodišča, da bi razpravljala o zadevah, povezanih z vladavino prava, pravno državo, zlasti o vprašanju primarnosti evropskega prava ter povezavi med odločitvami na evropski in nacionalni ravni,« je še prejšnji teden izpostavila Joruova ter poudarila, da s predsednikom ustavnega sodišča nista rekla niti besede o tem, kakšna bo odločitev ustavnega sodišča, saj bi bilo to »v nasprotju z mojo moralno integriteto in prepričanjem, da morajo biti sodišča neodvisna.«
Tomčeva pripeljala težko konjenico
Kot rečeno, se je saga danes nadaljevala na konferenci v Evropskem parlamentu, na katero je Tomčeva kot sogovornike povabila nekatera bolj ali manj pričakovana imena, kot so predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič, novinar in nekdanji urednik Peter Jančič ter nekdanji novinar Miro Petek. Obenem sta se med občinstvom znašla dva nič manj zanimiva gosta, ki sta prav tako dvignila svoji roki in pojasnila, kaj jima leži na duši. To sta Edvard Kadič, strokovnjak za telesno govorico, ki ga portali SDS označujejo za »medijskega strokovnjaka,« in Mitja Iršič, kolumnist v medijih blizu SDS, ki je trenutno zaposlen v kabinetu Romane Tomc.
Tomčeva je uvodoma med drugim razodela, da v Bruselj informacije iz Slovenije prihajajo »izkrivljene ali nepopolne.« Njena konjenica je konferenco tako izkoristila, da Evropo seznani z »dejansko sliko«. Poudarila je, da v Sloveniji poteka poskus popolne podreditve državnega medija RTV, kar je po njenih besedah nazoren primer tega, kar naj bi nova evropska zakonodaja preprečevala. Sledil je Gregorčič, ki je platformo unovčil za obnovitev zgodbe okoli RTVS, kot se je skozi oči opozicije odvijala od nastopa nove vlade in okoli katere je bilo prelitega že veliko črnila. Golobovo vlado je obtožil, da v primeru RTVS uporablja metode, kot jih »poznamo na Madžarskem in Poljskem.« S tem, ko so se obrnili na ustavno sodišče, so sami nato preprečili »očitno zlorabo moči.« Vlado je obtožil še, da želi nadzor nad RTVS iz demokratičnega spremeniti v »korporativističnega,« saj ga želi iz rok državnega zbora, ki ga je izvolilo ljudstvo, predati v roke arbitrarno izbranih interesnih skupin. Omenil je tudi »sporni« obisk Jourove. Po njegovem mnenju je Jourova zaradi srečanja z Accettom v javnosti vzbudila vtis, da kot predstavnica izvršilne veje oblasti vrši pritisk na javne inštitucije v Sloveniji.
Kdo je bolj presenečen?
Mimo Jourove ni mogel niti Jančič, ki se mu zdi dejstvo, da je podpredsednica Komisije ustavno sodišče obiskala takoj po tem, ko so ustavni sodniki ustavili predčasno odstavljanje vrha RTVS, najmanj sporno. Jančič je poudaril, da je bila odločitev ustavnega sodišča za začasno zadržanje izvajanja zakona presenečenje za leve in liberalne politične sile v Sloveniji. Zakaj? Po navedbah Jančiča zato, ker so večino ustavnih sodnikov nastavili sami. Jančič pa se zanimivo ob tem ni vprašal, ali ni morda ravno to dokaz, da so bili za ustavne sodnike imenovani povsem legitimno in upravičeno. V resnici je bil morda nad odločitvijo še bolj presenečen kdo na drugi strani politične mavrice.
Jančič je sicer še spomnil, da je Jourova lani za portal, na katerem je takrat sam služboval kot odgovorni urednik, na vprašanje, kako ocenjuje projekt menjave vodstva, ki ga na RTVS izvaja Golobova vlada, odgovorila, da ga podpira. To po njegovem mnenju pomeni, da bo v primeru, če bo ustavno sodišče v svojem presojanju ugotovilo kršitev ustave, to posledično pomenilo kršitev ustave, h kateri je prispevala tudi EU.
Tudi Kadič, ki je lonček pristavil iz publike, glede te teme ni prispeval nič novega. Priznal je sicer, da so obiskovanja ustavnih sodišč verjetno sestavni del tega dela, a da je to, da se v postopku postavljaš na katero koli stran, nato pa se sestajaš in razpravljaš, »milo rečeno problematično.« Dogajanje okoli RTVS je označil za velik madež na Evropski komisiji. Da ni nič narobe, če se Jourova srečuje s člani ustavnega sodišča v državah članicah, je modro pritrdil tudi Irščič, ki pa je poudaril, da je od odločitve ustavnega sodišča odvisna prihodnost RTVS, srečanje pa bi bilo mogoče razumeti tudi kot pritisk v smislu, da je »bolje za vas, da pravilno odločite.« Tega Iršič sicer ne trdi, temveč poudarja, da bi se »lahko tako razumelo.«
Na konferenci je bila prisotna tudi koordinatorka politik v kabinetu Vere Jourove Marie Frenay, ki se je na napade morala odzvati. Govorcem je najprej vljudno pojasnila, da jih Evropska komisija posluša in sliši, a je nato dodala, da so nekatere njihove navedbe neresnične. Ponovila je, kar je že prejšnji teden poudarila Jourova, da torej podpredsednica Komisije na srečanju z Accettom ni razpravljala o zakonu o RTVS ter da se s predsedniki ustavnih sodišč in tudi drugimi deležniki v državah članicah srečuje redno. »Gre za običajno prakso.«
