V SDS so se izgovorili na »gospoda, ki je pomagal pri lepljenju plakatov«, zato verjamejo, da bo tudi policija »razumela, da ni šlo za naklep«. Pojasnili so, da so bili za plakatiranje, predvsem v manjših lokalnih okoljih, določeni prostovoljci, simpatizerji in člani lokalnih odborov stranke. »Tudi v okolici Celja, kjer je gospod, ki je sprejel to nalogo, plakate lepil in postavljal, ne da bi za to predhodno prejel soglasje. Stranka s tem ni bila seznanjena, dokler je k predložitvi teh pogodb oz. soglasij ni pozvalo računsko sodišče,« so zapisali za STA.
Seveda je težko verjeti, da bi neki naključni »gospod, ki je lepil plakate«, kar na svojo roko sklepal fiktivne pogodbe v imenu stranke, kot je ugotovilo računsko sodišče med revizijo financiranja volilne kampanje SDS. »Opozarjamo na razkritje v točki 2.1h, iz katerega izhaja, da je SDS v zvezi z določenimi brezplačnimi storitvami predložila pogodbe z osebami, ki bodisi ne obstajajo, bodisi niso lastniki oddanega zemljišča. Zato ocenjujemo, da so listine, ki jih je SDS predložila kot pogodbe, fiktivne in da podpisi oseb, navedenih na teh listinah, niso pristni. Zaradi navedenega v reviziji nismo mogli potrditi pravilnosti zbranih in porabljenih sredstev in njihovega izkazovanja v poročilu o financiranju volilne kampanje pri vseh primerih brezplačnih storitev,« piše v revizijskem poročilu računskega sodišča.
Pomanjkljivi podatki in neobstoječe osebe
Računsko sodišče je nepravilnosti ugotovilo pri preverjanju državljanstva desetih posameznikov, ki jih je stranka navedla v pogodbi o brezplačnih storitvah. V enem primeru je SDS »predložila pogodbo o brezplačnem najemu za potrebe oglaševanja z osebo, ki je računskemu sodišču zatrdila, da ni oddala v najem nobenega zemljišča stranki SDS, poleg tega smo iz javno dostopnih evidenc ugotovili, da ta oseba tudi ni lastnica zemljišča, ki je navedeno v pogodbi.« V petih primerih je SDS »predložila pogodbo z osebami, katerih obstoja nismo mogli potrditi, poleg tega smo pri vseh teh 5 osebah iz javno dostopnih evidenc ugotovili, da niso lastnice zemljišča, ki je navedeno v pogodbi.« V dveh primerih je SDS »predložila pogodbo z osebama, za kateri smo iz javno dostopnih evidenc ugotovili, da nista lastnici zemljišča, ki je navedeno v pogodbi.« V enem primeru je predložila pogodbo z »osebo, katere obstoja nismo mogli potrditi, poleg tega je zemljišče glede na podatke o katastrski občini in parcelni številki, navedeni na pogodbi, ne obstaja. V enem primeru pa je SDS predložila pogodbo, na kateri ni bilo vnesenih podatkov, ki bi omogočali preveritev lastništva zemljišča (katastrska občina in parcelni številki), ki je bilo dano v brezplačni najem.«
