Znanstveniki so klonirali krave pasme holštajn, ki so izrazito mlečna pasma goveda. Znanstveniki so naredili 120 kloniranih zarodkov iz ušesnih celic visoko produktivnih krav in jih namestili v nadomestne krave. V mnogih državah, vključno z ZDA, naj bi kmetje že vzrejali klone z ostalimi živalmi, saj želijo, da bi genskemu bazenu dodali zaželene lastnosti, kot je visoka proizvodnja mleka ali odpornost na bolezni, poročajo tuji mediji. Tudi Kitajska je v zadnjih letih močno napredovala pri kloniranju živali. Leta 2017 so kitajski znanstveniki povedali, da so proizvedli klonirano govedo s povečano odpornostjo na govejo tuberkulozo, ki predstavlja tveganje za govedo v mnogih državah.
Slovenske super krave prekašajo Kitajske
Kloniranje je torej postopek, ko se ustvari popolnoma enak osebek izvirnika s presaditvijo celic v jajčece. Na drugi strani pa je pri nas v veljavi manj agresiven laboratorijski nadzor nad razvojem živali, in sicer genomska selekcija. »Skozi leta smo ugotovili, kakšen genski zapis imajo živali, ki na primer dajejo več mleka. Tako lahko sedaj vzamemo tkivo živali in preučimo genski zapis, da ugotovimo, kakšne so genske predispozicije. Ključno pa je, da lahko ima neki rejec z genetskega vidika odlično žival, ampak ne bo proizvedla pričakovane količine mleka, če ne bo imela pogojev. Z gensko selekcijo torej lahko predvidimo, kaj nam žival lahko da, še enkrat – izrednega pomena pa so tudi čim bolj idealni pogoji za vzrejo živali, od oskrbe, hrane do samega življenjskega prostora,« je pojasnil Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo na ptujskem kmetijskem zavodu. Sicer pa t. i. super krave, ki celo prekašajo kitajske, bivajo tudi v Sloveniji. Kot je nedavno zaupal Denis Hrga, predsednik društva rejcev govedi črno-bele pasme, slovenski kmetje po mlečnosti goveda ne zaostajajo za evropskimi državami. »Na neki kmetiji v okolici Kranja je povprečna mlečnost krav v čredi s 45 živalmi 14.000 litrov v 305 dneh, torej 46 litrov na dan, v samem vrhu pa je kmetija Gregorja Potočnika – kmetija Ročnik tik nad Šoštanjem, kjer je krava namolzla nekaj več kot 20.000 litrov mleka v 305 dneh oz. več kot 60 litrov dnevno.« Količina mleka, ki ga je proizvedla 'super krava' kmetije Ročnik v enem letu, je tolikšna, kot ga dajo nekatere krave v svoje (pre)kratkem življenju.
In večja mlečnost, meni Skaza, je pravi odgovor na polemike okrog vpliva živinoreje na podnebje, saj manj živali proizvede večje količine mleka. »S tem zmanjšamo negativen vpliv na okolje na enoto proizvoda,« je dodal. Toda proizvesti enako mleka z manj živalmi je lahko tudi dvorezen meč; enako kot to velja pri ljudeh, so seveda tudi živali bolj obremenjene.
Krave dajo 60 % več mleka kot pred 20 leti
Število krav molznic se je v državah Evropske unije v letih od 2000 do 2019 zmanjševalo, nasprotno pa se je prireja mleka v tem času povečevala, predvsem zaradi večje mlečnosti krav molznic. Povprečna mlečnost na kravo molznico je v državah v letu 2019 znašala malo več kot 7.300 kg in je bila za okrog 29 % večja kot v letu 2003, v Sloveniji pa je povprečna mlečnost na kravo molznico v 2019 znašala približno 6.100 kg in je bila za skoraj 60 % večja kot v 2003. Med evropskimi državami dosegajo največjo povprečno mlečnost na kravo molznico na Danskem (skoraj 10.000 kg), najmanjšo pa v Romuniji (tam je več kot trikrat manjša kot na Danskem).
