Prelomni trenutek, ko dobi umetna inteligenca zavest in se torej začne »zavedati same sebe«, je bil neštetokrat uprizorjen v hollywoodskih uspešnicah, kot sta Matrica in Terminator, ki so se dodobra usidrale v našo kolektivno zavest. Takrat namreč kot po pravilu sledijo apokaliptični prizori – roboti s svojo superiornostjo prevzamejo oblast in strmoglavijo svojega stvarnika – človeka.
V obdobju nove industrijske revolucije, ki jo poganjata digitalizacija in avtomatizacija, se ljudje v svojih vsakodnevnih življenjih niti ne zavedamo, kako odvisni smo postali od strojev, a razsežnosti umetne inteligence v pravem pomenu besede so še veliko bolj kompleksne in odpirajo številna politična, filozofska, ekonomska in pravna vprašanja. Tudi novejši misleci, kot je Yuval Noah Harari, razvoju umetne inteligence posvečajo veliko pozornosti. »Je homo sapiens sposoben razumeti svet, ki ga je ustvaril? Je med resničnostjo in izmišljijo še vedno jasna ločnica?« se sprašuje v svojem delu 21 nasvetov za 21. stoletje, kjer napoveduje zlitje informacijske tehnologije in biotehnologije, kar bo morda kmalu izrinilo več milijard ljudi s trga dela ter spodkopalo svobodo in enakost.
Revolucija ali evolucija
V zadnjih mesecih je svet zajela evforija ob izidu klepetalnega robota, tako imenovanega chat-bota, ki ga je razvil ameriški start up OpenAI. Gre za jezikovni model ChatGPT, ki je od svojega izida lanskega novembra do danes postal aplikacija z najhitreje rastočim številom uporabnikov v zgodovini. Raste hitreje, kot so rasli Facebook, Instagram in Tiktok. V pičlih dveh mesecih od izida je ChatGPT dosegel več kot 100 milijonov aktivnih uporabnikov. Če so bili »boti« v mojih najstniških letih ne preveč bistri računalniško vodeni sovragi v prvoosebnih »streljačinah«, so sposobnosti tega orodja zares zavidanja vredne. Lahko vam napiše pesem, znanstveni esej ali celo novinarski prispevek. Kot iz rokava stresa podatke in informacije z najrazličnejših področij ter vse to počne v vašem maternem jeziku. Pogovor s ChatGPT zelo močno spominja na pogovor s človekom. Uporablja namreč tehniko obdelave naravnega jezika in model strojnega učenja GPT-3, ob tem pa črpa podatke s skoraj celotnega spleta. V razvoj tehnologije, ki poganja ChatGPT, je bilo že doslej vloženih več milijonov in milijard dolarjev, po premieri in strmi rasti priljubljenosti pa se za podjetje OpenAI, ki sta ga ustanovila Elon Musk, ki sicer ni več zraven, in Sam Altman, odpirajo neslutene priložnosti. Zaradi uporabnosti in praktičnosti fenomena ChatGPT se je začela nova dirka za prevlado na spletu in poznavalci pravijo, da se je Googlu resno zatresel prestol. Nasproti mu namreč stoji Microsoft, ki je že integriral orodje ChatGPT v svoj brskalnik Bing. Zdi se, da bo prišlo do revolucionarnih sprememb v načinu, kako uporabljamo internet, ki je nepogrešljiva stalnica našega vsakdana.
Kot denimo pravi Urška Matjašec, doktorska študentka računalništva na Univerzi v Cambridgeu, je ChatGPT nedavno uporabila celo kot navdih za načrtovanje potovanja na Portugalsko. Sestavil ji je večdnevni potovalni načrt, ki je vključeval znamenitosti s kratkim opisom in celo predloge restavracij z dobro lokalno hrano. Ni pa ChatGPT popoln in ima neke omejitve ter morebitna tveganja, ki jih je kljub navdušenju treba imeti v mislih pri njegovi uporabi. »Njegovi odgovori so lahko pristranski in neprimerni, še več, ChatGPT zveni prepričljivo, tudi kadar vrne povsem napačen odgovor. Takšna tehnologija prinese s seboj izzive in vprašanja, kot sta kako preprečiti plagiatorstvo ter kako zagotoviti upoštevanje etičnih in pravnih načel,« navaja Matjašečeva in dodaja, da bo zanimivo spremljati napredek na tem področju in videti, kako bodo tovrstna vprašanja rešena. »Trenutno se zdi, da smo na začetku nove ere, kjer bo umetna inteligenca uporabljena v veliko širšem obsegu kot kadar koli prej, in ključnega pomena je zagotoviti, da se taka tehnologija razvija in uporablja odgovorno,« še poudari mlada pomurska raziskovalka.
Borut Žalik, profesor računalništva na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ocenjuje, da obstoječi sistemi in orodja še niso dovolj zanesljivi, da bi lahko popolnoma nadomestili človeka, bodo pa lahko prispevali k dvigu produktivnosti in kakovosti. »Trenutna smer razvoja kaže na prilagajanje modelov za specifične domene, na primer za interakcijo in sodelovanje z uporabniki produktov in storitev. Prav tako je veliko netehničnih ovir. Recimo, samovozeči avtomobili bi glede na trenutne tehnične sposobnosti že lahko bili na cestah. Seveda bi se dogajale tudi nesreče. A kdo bo kriv za morebitno nesrečo, kdo bo prevzel odgovornost ob poškodbi ali celo smrti človeka. Od tehnike tega nivoja se pričakuje, da je nezmotljiva in da ne odpove,« pravi Žalik in poudari vlogo človeka, ki mora vskočiti, ko tehnika odpove. Izzive vidi predvsem v smislu zagotavljanja varne uporabe umetne inteligence za namene, za katere je bila ustvarjena, saj je, kot spominja, človek vsak izum zlorabil za povzročanje nesreče drugim ljudem. Da umetna inteligenca prinaša odgovore tam, kjer jih do sedaj ni bilo in kjer jih ljudje nismo bili sposobni dati, meni pomurski računalničar in akademik Robert Meolic, ki poudarja, da nove tehnologije preprosto pomenijo to, da opuščamo manj učinkovite pomočnike. »Avtomobili so tudi izpodrinili konjske vprege, pa jih nihče ne pogreša, kvečjemu nas občasno muči nostalgija,« navede Meolic in dodaja, da ljudje zaradi tega nismo nič bolj srečni, saj nas zmeraj žene želja po napredku in iskanju novih, boljših rešitev. Pri orodju ChatGPT, ki ga s tehnološkega vidika opiše kot »zelo hitro evolucijo«, spomni na še eno pomembno problematiko, ki jo je omenila tudi Matjašečeva, da je zbrano svetovno znanje na voljo vsem, brez omejitev. »Ploskam, kako učinkovito so pokradli znanje iz vseh zaščitenih virov, mimo vseh monopolov, ki gradijo na zlorabi avtorskih pravic in patentov,« je ciničen in pripomni, da tudi ta utopija ne bo trajala dolgo. Ob silnih vložkih – Microsoft je denimo nedavno v OpenAI vložil več kot 10 milijard dolarjev – in nedvomno velikih stroških, ki poganjajo tehnologijo, se monetizacija orodja že dogaja. Na voljo je že plačljiva različica, ob tem pa verjetno ni daleč trenutek, ko se bo ChatGPT uporabljal tudi za oglaševalske namene.
Tudi Mirjam Sepesy Maučec, profesorica in raziskovalka, ki se ukvarja s procesiranjem naravnega jezika, statističnim strojnim prevajanjem in modeliranjem naravnega jezika, meni, da je strah pred umetno inteligenco odveč, saj je po njenem mnenju predvsem pomoč človeku. Zakaj je ravno v tem času umetna inteligenca dosegla tak preboj? »Razlog je v zelo zmogljivih računalniških sistemih, ki premlevajo velike količine podatkov. Govorimo o tako imenovanem strojnem učenju, procesih, v katerih se stroj iz velike količine podatkov uči oziroma išče znanje. Danes največkrat uporabljene metode strojnega učenja temeljijo na nevronskih mrežah, ki jih poznamo že zelo dolgo, le uporabljati jih ni bilo mogoče, dokler se niso pojavili grafični procesorji in superračunalniki, kot je Vega, ki domuje v Mariboru,« pojasnjuje profesorica, ki je v svoji doktorski disertaciji pred več kot 20 leti gradila jezikovni model za slovenščino kot vir znanja za razpoznavalnik tekočega govora. »Jezikovni model je bil naučen do nivoja morfoloških lastnosti jezika, semantike jezika ni poznal. Danes se ukvarjam z razvojem strojnih prevajalnikov, ki vključujejo slovenski jezik,« oriše pomurska znanstvenica. Na nevarnost zlorabe pa opozori etični heker Milan Gabor, ki poudarja, da je izjemnega pomena, da so sistemi, kot je ChatGTP, ustrezno varovani in zaščiteni. »Če se bodo namreč rezultati umetne inteligence uporabljali pri kritično pomembnih sistemih, je seveda ta dejavnik zelo pomemben in mora biti precej jasno in transparentno, kako se sistem pred temi zlorabami varuje,« podčrta Gabor, ki priznava, da je s prihodom ChatGPT viden napredek na področju razvoja umetne inteligence, a vseeno svetuje previdnost pri uporabi, kot to velja pri vpeljavi vsake nove tehnologije.
Ena redkih držav brez računalništva v predmetniku
Nova tehnološka evolucija, ki smo ji priča, odpira vprašanje, kako je nanjo pripravljena država. Kot pravi Borut Žalik, Slovenija vsekakor ni osamljen izoliran delček sveta. Naši raziskovalci so dobro vpeti v mednarodni prostor in enakovredni z raziskovalci v drugih državah, ampak umetna inteligenca, kot poudarja znanstvenik iz Prlekije, ki je uvrščen med dva odstotka najboljših znanstvenikov na svetu, ima svoj temelj. »Ta temelj so sodobne izobraževalne vsebine od osnovne šole do fakultet. In Slovenija tukaj močno zamuja, saj je ena redkih držav, ki v predmetniku osnovne šole nimajo računalništva kot obveznega predmeta,« opozarja in pojasnjuje, da je sicer umetna inteligenca skupek najrazličnejših znanj, a »živi v računalniku«, ki mu daje moč računalniški program. »Tega, kako se napiše računalniški program, se je treba dovolj zgodaj naučiti, tako kot matematiko, naravoslovje, družboslovje, umetnost in športnega udejstvovanja,« navaja prleški znanstvenik, ki spominja, da so uspehi naših učencev v računalništvu sila redki in če že sad dela le nekaj zanesenjakov, ne pa dela sistema, torej šole. »Na to prepogosto opozarjamo predstavniki slovenskih fakultet, predstavniki industrije, predstavniki stanovskih društev, a nobena slovenska vlada tega problema ni niti začeti reševati,« je kritičen.
Bo orodje nadomestilo novinarje?
Pri nastajanju tega prispevka si kot avtor nisem pomagal z orodjem ChatGPT. Pa bi lahko in tega verjetno sploh ne bi opazili. »Čeprav lahko računalniški programi, kot je tudi ChatGPT, pomagajo novinarjem pri iskanju informacij in drugih nalogah, še vedno potrebujemo ljudi, ki bodo analizirali, razumeli in predstavljali zgodbe na način, ki bo ljudem pomagal razumeti svet okoli njih,« odgovarja ChatGPT na vprašanje, ali nas bo nadomestil. Da boste vedeli.