Neuspešni smo tudi s privabljanjem zdravnikov iz tujine. Ministrstvo za zdravje je denimo leta 2020 prejelo 42 vlog, odobrili so jih osem. Leto pozneje je prišlo 34 vlog za priznanje poklicne kvalifikacije za zdravnike iz tretjih držav, odobrili so jih pet; od tega dve vlogi za specialista interne medicine, dve za specialista pediatrije in eno odločbo za doktorja medicine (zdravnika). Večinoma je šlo za zdravnike, ki prihajajo iz zahodnega Balkana, bivše SFRJ.
Kaj sploh zanima diplomante medicine? Najbolj zaželene specializacije so oftalmologija, dermatovenerologija, radiologija ter plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija, med najmanj zaželenimi specializacijami pa so poleg družinske medicine še urgentna medicina, hematologija, nefrologija, infektologija in onkologija z radioterapijo. To je mogoče razbrati iz podatkov Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Poleg tega še, da se je večje nezanimanje za specializacijo iz družinske medicine v Sloveniji pojavilo šele po letu 2016. Kaj je krivo, da je do tega prišlo, in ali je mogoče, da če najdemo vzrok za ta pojav, lahko rešimo prihodnost družinske medicine ali bo za to treba storiti kaj več?
Kriva tudi odsotnost promocije
Med letoma 2003 in 2017 je razpisovanje in odobravanje specializacij na podlagi JRS (javni razpis specializacij) opravljala Zdravniška zbornica Slovenije, ki je določala število in vrsto specializacij, pogoje za prijavo in izbirna merila. Z julijem 2017 pa se je pristojnost določanja števila in vrst specializacij prenesla na ministrstvo za zdravje, kjer petčlanski odbor; eden od njih je tudi predstavnik ZZS, ministru predlaga vrsto in število specializacij. »Od tedaj je bilo letno razpisano bistveno več vseh specializacij – povečala se je izbira, kar je posledično povzročilo, da se je manj zdravnikov z opravljenim strokovnim izpitom odločilo za specializacijo družinske medicine. Hkrati namreč ni stekla promocija poklica družinskega zdravnika na način, ki bi pritegnil več mladih,« so zmanjšanje zanimanja komentirali na ZZS.
Ocenjujejo sicer, da samo omejevanje števila specializacij in zgolj s tem spodbujena usmeritev v posamezne specializacije ni celostna rešitev. »Vsekakor moramo narediti več, da bo izbira specializacije za delo na primarni ravni prva želja večjemu deležu diplomantov. Obstoječim spodbudam ministrstva za zdravje, ki urejajo bolj konkurenčne delovne pogoje za specializante družinske medicine, morajo slediti ukrepi za zmanjšanje administrativnega dela, birokratskih zahtev zdravstvenih zavarovalnic in posodobljena ter poenotena informatizacija/digitalizacija,« so dejali na ZZS.
Letos 63 prijav
Kako pomembno bi bilo zdravnike razbremeniti administracije, je opozoril predsednik odbora ZZS za osnovno zdravstvo in družinski zdravnik ZD Kamnik Rok Ravnikar. »Zdravniki družinske medicine se moramo preveč ukvarjati z administrativnimi opravili, ki nam jemljejo dragocen čas za bolnika. Naše znanje in pridobljene izkušnje pa nam omogočajo, da znamo individualno prilagojeno in celostno obravnavati naše vse starejše in s strokovnega stališča vse bolj zahtevne bolnike,« je dejal. Prepričan je sicer, da številnim opozorilom postopno že sledijo spremembe na boljše.
Na zbornici sicer izpostavljajo, da letos beležijo povečano zanimanje za specializacijo družinske medicine. »V pravkar zaključenem razpisu za leto 2022 imamo skupaj 63 zasedenih mest za družinsko medicino. To dejstvo pripisujemo kombinaciji posodobljenega kurikuluma, strokovnim predstavitvam in informacijam o specializaciji ter prepoznanemu pomenu primarne ravni med diplomanti medicine,« je pojasnila prof. dr. Marija Petek Šter, nacionalna koordinatorica za področje družinske medicine pri ZZS. Na koncu je zbornica dodala, da izkušnje tako iz Slovenije kot iz tujine kažejo, da je poklic družinskega zdravnika lep in spoštovan, če mu sistem omogoči delovne pogoje, v katerih se zdravnice in zdravniki lahko posvečajo predvsem svojemu primarnemu delu in poslanstvu – to je zdravljenju bolnikov.
Zahtevna, potrebna, odgovorna
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, danes del civilne iniciative Glas ljudstva, pa zmanjšanje interesa za specializacijo družinske medicine oziroma to, da družinska medicina ni med najbolj zaželenimi medicinskimi specialnostmi, povezuje z vrsto vzrokov. »Eden od ključnih je neupravičeno podcenjevanje s strani drugih strok, češ da gre zgolj za usmerjanje pacientov k 'pravim' specialistom, kar je velika krivica; jaz menim, da je ta specialnost ena od najbolj zahtevnih, potrebnih in odgovornih. Več kot 80 odstotkov zdravstvenih problemov se rešuje na primarni ravni. Drugi vzrok je, da je večina drugih specializacij povezana z delom v bolnišnicah, torej v večjih mestih, kar je za mlade zdravnike privlačneje od dela na podeželju, kamor sega družinska medicina. Tretji razlog je, da so osebni dohodki, povsem neutemeljeno, nižji od tistih v bolnišnicah,« je dejal in opozoril, da je tudi moč odločanja te poklicne skupine manjša od drugih, zato težje uveljavljajo svoje zahteve tako v strokovnih kot upravljavskih zdravstvenih telesih.
Vpliv je imelo tudi kranjsko dogajanje
»Diplomanti medicine pričakovano raje posegajo po drugih specializacijah, če so na voljo. Kadar je skupno število specializantskih mest v presežku, obstaja velika verjetnost, da bodo ostale nezasedene prav specializacije iz družinske medicine. Končna posledica je, da smo po številu družinskih zdravnikov na dnu v Evropski uniji, kar pomeni, da se količina dela na primarni ravni, ki se z razvojem medicine in staranjem prebivalstva povečuje, razporeja na premajhno število zdravnikov,« je izjavil in dodal, da se vzporedno s tem iz leta v leto stopnjuje nezadovoljstvo zdravnikov in zdravnic družinske medicine. »Javni protesti, stavke in skupinska odpoved zdravnikov v Zdravstvenem domu Kranj leta 2017 so zanesljivo začeli pospešeno odvračati diplomante medicine od poklica družinskega zdravnika,« je dejal Keber.
Stanovanja in ugodni krediti
Po njegovem lahko ukrepamo tako, da družinski medicini damo enakovreden status z drugimi specialnostmi, kar se mora po Kebrovih besedah začeti že na medicinski fakulteti. »Ta status mora biti razviden tudi v finančnem vrednotenju dela družinskih zdravnikov. Še več, deficitarni poklic mora dobiti tudi nekatere prednosti: boljši zaslužek, stanovanje ali ugoden stanovanjski kredit, možnosti zaposlitve za partnerja, zagotovljena možnost stalnega izobraževanja ... Ne smemo si dovoliti, da bi ta poklic izumrl. V tem primeru bi zdravstvo izgubilo celovito obravnavo posameznika in skupin prebivalstva, postalo bi dražje in manj učinkovito, močno bi oslabela dejavnost javnega zdravja. Pričakovana življenjska doba bi se skrajšala,« je povedal Dušan Keber.
