Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra gre za dva mejnika načrta za okrevanje in odpornost, vlada pa želi z njima pospešiti zeleni prehod.
Za več električnih vozil
"V preteklosti se je zelo jasno pokazalo, da Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, predvsem mora sistematično urediti in povezati področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva v prometu, uvesti pa mora tudi mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva," je potrditev zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu na današnji seji vlade utemeljil Kumer.
Kot je dodal, mora država vzpostaviti mrežo električnih polnilnic visokih moči na omrežju TNT in tudi v urbanih vozliščih, vzpostaviti oskrbovalna mesta za vodik, zagotoviti oskrbo ladij z električno energijo na privezih Luke Koper, letališča pa bodo morala zagotoviti električno energijo za mirujoča letala in vso spremljajočo infrastrukturo.
"Vemo, da trenutni delež električnih vozil v Sloveniji zelo zaostaja. Do konca leta 2021 je znašal 1,3 odstotka, kar ustreza za okoli 5000 električnih vozil. Do konca lanskega leta smo uspeli število zvišati na skoraj 8000 vozil," je dejal Kumer, a izpostavil, da je odstotek še vedno nizek.
Ob tem je spomnil, da je Slovenija v preteklosti sprejela strategijo, s katero cilja, da bi bilo v državi do leta desetletja preko 200.000 električnih vozil. "Tudi zaradi tega potrebujemo ta zakon, da bomo lahko hitreje naslavljali ta zaostanek," je poudaril.
Manko obnovljivih virov
Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije pa, kot je poudaril minister, naslavlja predvsem manko obnovljivih virov energije v Sloveniji. "Vemo, da je Slovenija tukaj v spodnji tretjini doseganja deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije. Leta 2020, 2021, 2022 smo zgrešili cilj, zato moramo določene ukrepe spodbuditi na zakonski ravni," je pojasnil.
Zakon po njegovih besedah "ni revolucija", a po oceni vlade prinaša smernice, kako v naslednjih letih kompenzirati zaostanek na tem področju.
Določa bolj proaktivno vlogo države. Ta bo med drugim vsebovala pripravo akcijskega načrta, v katerem bodo določena prednostna območja umeščanja. Zakon prvič v zgodovini države uzakonja tako imenovane regulativne peskovnike za preizkus novih tehnologij.
Prav tako opredeljuje prednostna območja za umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn - to so na primer strehe večjih objektov, utrjena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območja cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolomi, je nanizal minister.
Uzakonjena bo tudi obveza, da se te proizvodne naprave obvezno namesti pri novogradnjah, rekonstrukcijah parkirišč in stavb, ki so večje od 1000 kvadratnih metrov, oziroma na vseh obstoječih objektih, ki presegajo površino 1700 kvadratov.
Med drugim zakon odstranjuje nekatere postopkovne obveznosti umeščanja in nenazadnje omogoča postavitev proizvodnih naprav tam, kjer to sedaj ni bilo mogoče. To so ob strogih okoljskih in prostorskih določilih na primer nekatera kmetijska zemljišča (vpeljava tako imenovane agrovoltaike), površinski rudarski kopi, umetna rudarska jezera, zaprta odlagališča odpadkov. Dovoljuje se tudi postavitev vetrnih elektrarn na gozdovih, ki niso varovalni.
"Naslavlja nekatere absolutne prepovedi, vendar hkrati daje dovolj varovalk, da gremo lahko po reguliranih korakih v pravo smer," je prepričan Kumer.
