Pregled podatkov za obdobje 2018-2022 pokaže, da so se povprečne bruto plače medletno v celotnem obdobju zviševale, a je bila lanska rast počasnejša kot v predhodnih letih. Najvišja je bila prav v 2021, ko je dosegla 6,1 odstotka. Realno je bila medtem stopnja rasti povprečne bruto plače najvišja v 2020, ko je ob nizki inflaciji in raznih covidnih dodatkih dosegla 5,9 odstotka, najslabši pa je bil rezultat lani, ko se je zaradi visoke inflacije povprečna bruto plačo realno medletno znižala za 5,5 odstotka.
Povprečna mesečna plača za lansko leto je bila višja, a le nominalno. Znašala je 2023,92 evra bruto oziroma 1318,64 evra neto, torej je bila od povprečne mesečne plače za leto 2021 v bruto znesku višja za 2,8 odstotka oziroma v neto znesku za 3,8 odstotka. Vendar pa Statistični urad RS opozarja, da je bila realno nižja, in sicer za 5,5 odstotka v bruto znesku oziroma za 4,6 odstotka v neto znesku.
V primerjavi s plačo za 2021 je bila povprečna bruto plača za lani po pojasnilih statistikov v zasebnem sektorju nominalno višja za 6,2 odstotka, v javnem sektorju pa nižja za 2,5 odstotka. V ožjem institucionalnem sektorju država se je znižala za 4,9 odstotka.
Na takšno gibanje plače je med drugim vplivala tudi odprava dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, ki so v prvem polletju 2021 še veljali.
Razlog za upad realne povprečne plače je visoka inflacija, kar se občuti tudi kot vsesplošno draženje dobrin.
