Gorjanski župan Peter Torkar je povedal, da so volkovi že prisotni v naseljih Zgornje Laze in Perniki. "Domačini nas opozarjajo, da že poslušajo tuljenje volkov in upravičena je njihova skrb, da se bo kaj zgodilo ne le pašnim živalim ampak tudi človeku," je poudaril. "Želimo si, da na našem območju teh zveri ne bi bilo preveč. Zato bomo skušali vplivati na ministrstvo, da poskrbi za omejitve in da se pospeši postopek izplačevanja odškodnin, ki sedaj lahko traja tudi pol leta - vse to v upanju, da bodo naše planine ostale pašne planine," je izpostavil Torkar.
Veliko težav z volkovi imajo tudi na območju Bohinja, kamor do Bohinjskega jezera in Fužinarskih planin segata tako trop s Pokljuke kot trop z Jelovice. "Ljudje vse težje in z vse bolj slabo voljo gledajo na te volkove, saj je škode vse več," je pojasnil bohinjski župan Jože Sodja. Meni, da bi morala država določiti še vzdržno število volkov na tem prostoru, da se vzpostavi ravnotežje.
Gorenjski župani opozarjajo ministrstvo
Župani občin zgornje Gorenjske so na današnji redni koordinaciji v Kranjski Gori pristojne opozorili na slabosti trenutnega upravljanja z velikimi zvermi in na vse večje težave, ki jih v njihovem okolju povzročajo volkovi. Kot je pojasnila gostiteljica tokratne koordinacije, kranjskogorska županja Henrika Zupan, so župani zavzeli skupno stališče, da postopki na ministrstvu za naravne vire in prostor tečejo prepočasi, da kmetje prepozno dobijo odškodnino in da predolgo čakajo na odločbe za odstrel, ki v primeru, da do določenega roka niso izvedene, celo zapadejo in je treba čakati na nove. Župani so prepričani, da to nima smisla in bi morala biti odločba v veljavi, dokler odstrel ne bi bil izveden. Za trop mešancev na območju Rateč je bila odločba pred časom že izdana, vendar ni bila v celoti realizirana, sedaj pa je bila izdana ponovno. Težava pri izvedbi pa je tudi v tem, da se trop nekaj časa zadržuje na slovenski, nekaj časa pa na italijanski strani, kjer odstrel ni dovoljen.
Župani so ob tem opozorili tudi na problem sistema nadomestila za zaščito pašnih živali, po katerem gospodar dobi sredstva za njihovo zaščito šele po tem, ko je nastala škoda, ne pa že ob predvidevanjih, da zveri njegov teritorij obhajajo in da posledično lahko pride do pokola pašnih živali. "To ni logično, zaščito pred napadi bi bilo treba zagotoviti že prej," je poudaril Sodja. Torkar je ob tem dodal, da škode tudi ni mogoče meriti zgolj v denarju, temveč jo je treba vrednotiti tudi drugače. Rejci živali namreč na svoje živali gledajo kot na domače živali in ne kot na nekaj, kar se lahko oceni in izplača. "Primeri, ko volkovi pokoljejo govedo in ovce, pomenijo tudi mučenje živali," je prepričan.
Če ne bo ukrepanja, znajo stvari vzeti v svoje roke
V luči vseh teh težav so župani na današnjo koordinacijo povabili predstavnike Zavoda za gozdove Slovenije, javnega zavoda Triglavski narodni park ter ministrstva za naravne vire in prostor. Pristojno ministrstvo sicer na težave, ki so jih doslej imeli predvsem kmetje, ki pasejo na planinah, opozarjajo že zadnjih nekaj let, vendar se, kot ugotavljajo, zadeve ne premikajo v pravo smer in tudi danes s strani predstavnika ministrstva niso prejeli nobenih zagotovil.
Blejski župan Anton Mežan je poudaril, da je treba zadeve rešiti sistemsko na ravni celotne države. "Moje mnenje pa je, da so trenutno vsa zakonodaja in napori s strani države bolj namenjeni divjim živalim in civilnim iniciativam kot tistemu, ki res utrpi škodo," je izpostavil. Glede na vse večje težave se boji, da bi lahko kmetje in oškodovanci vzeli vajeti v svoje roke in iz obupa volkove začeli pobijati na črno.
