Tudi v letu 2023 so zdravstveni delavci upravičeni do dodatka za neposredno delo z obolelimi za covidom (vsaj do konca marca, kot je navedeno v 36. členu Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva – ZNUNBZ). Pravilnik o merilih za določitev višine dodatka za neposredno delo z obolelimi, ki je bil sprejet sredi januarja, določa, da bodo dodatke še naprej lahko dobivali zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, babice, reševalci, tehniki zdravstvene nege, radiološki inženirji, fizioterapevti, bolničarji, delovni terapevti, oskrbovalci, varuhi in psihologi ter tudi vozniki, strežniki in čistilke. Do dodatkov so upravičeni dijaki in študenti na dijaškem oziroma študentskem delu ter delovni praksi ali osebe, ki opravljajo delo prek zunanjega izvajalca, če seveda delajo neposredno z obolelimi.
Do največ 900 evrov bruto
Državni proračun si torej še ne bo oddahnil, čeprav bodo letos izdatki za covidne dodatke očitno bistveno manjši, kot so bili v času epidemije – takrat so bili dodatki določeni v odstotkih od plače in so pri nekaterih znašali tudi po več deset tisoč evrov na mesec. Z novim pravilnikom so zdaj dodatki omejeni na skupno največ 900 evrov bruto na mesec – ne glede na višino plače upravičenca. Dodatki se sicer razlikujejo glede na področje dela in vrsto delovnega mesta: zaposleni v splošnih in specialističnih ambulantah, urgentnih centrih, patronažni službi ter reševalci in vozniki pacientov bodo lahko prejeli do največ 200 evrov bruto na mesec. Delavci v rdeči coni v bolnišnici ali pri izvajalcu socialnega varstva ter izvajalci diagnostičnih in terapevtskih storitev se lahko nadejajo do največ 300 evrov bruto mesečnega dodatka, zaposleni na covidnih oddelkih bodo upravičeni do največ 600 evrov bruto mesečno, tisti v intenzivnih covidnih enotah pa do največ 900 evrov bruto. Pravilnik še določa, da se dodatki, ki jih upravičenci prejmejo na različnih deloviščih, med seboj ne izključujejo, a hkrati vsi skupaj ne smejo presegati 900 evrov bruto mesečno.
Zakaj takšne razlike? Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo: »Višina dodatka variira glede na izpostavljenost virusu in posledično možnosti okužbe ter času izpostavljenosti. Tako je na primer na covidnem oddelku ta izpostavljenost večja (vsi pacienti so okuženi) in zaposleni tam ves čas dela z okuženimi pacienti (celoten delovni čas). Slednji element je pomembno drugačen na primer v rdeči coni, kjer zaposleni le del svojega delovnega časa preživijo z okuženimi pacienti.«
Med epidemijo zelo različni zneski dodatkov
Kot rečeno, bodo to precej manjše vsote, kot so jih bili vajeni prejemati nekateri zdravstveni delavci (predvsem zdravniki) med razglašeno epidemijo. Najvišji znesek za dodatek, ki je bil izplačan na področju zdravstva med marcem 2020 in julijem 2021, je bil po podatkih ministrstva za javno upravo kar 79.466 evrov. Vse skupaj je bilo v tem obdobju v javnih zavodih in drugih izvajalcih javnih služb s področja zdravstva izplačanih skoraj 365 milijonov evrov, kar je dobra polovica celotnega zneska dodatkov, ki so bili izplačani v celotnem javnem sektorju (nekaj več kot 710 milijonov evrov bruto). Dodatke v zdravstvenem sektorju je prejelo nekaj več kot 41.500 prejemnikov – če bi bil skupni znesek enakomerno razdeljen med njih, bi vsak prejel nekaj več kot osem tisoč evrov.
A kot vemo, so se zneski zelo razlikovali od posameznika do posameznika (oziroma posameznega zdravstvenega zavoda), saj je bila zaradi ohlapnih določb predpisov pristojnost za določitev pogojev in višine dodatkov prenesena na predstojnike javnih zdravstvenih zavodov. Tudi računsko sodišče je konec prejšnjega leta v reviziji izplačevanja dodatkov zaradi epidemije covida-19 v letu 2021 v šestih javnih zdravstvenih zavodih ugotovilo, da so imeli zavodi različen pristop pri določitvi pogojev za priznanje dodatkov. Javni uslužbenci v teh šestih revidiranih javnih zavodih so povprečno prejeli precej različne zneske, ki so se gibali od 3517 do 6112 evrov, največji zneski dodatkov pa so bili seveda izplačani zdravnikom in so se gibali od 15.196 do 26.212 evrov.
Zakaj sploh še potrebujemo dodatke?
Letošnji Pravilnik o merilih za določitev višine dodatka covid-19 za neposredno delo z obolelimi je torej razlike v višini prejetih zneskov izničil. »Jasno smo opredelili covidne dodatke, ki so po novem v nominalnem znesku in za vse enaki. Gre samo za tiste uslužbence, ki bodo delali neposredno s temi pacienti,« je že lani konec oktobra ob sprejemanju tako imenovanega izhodnega covidnega zakona dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. A veliko ljudi se sprašuje, zakaj so covidni dodatki sploh še potrebni, ko pa nam vsi, s premierjem Robertom Golobom in zdravstvenim ministrom na čelu, dopovedujejo, da smo prišli do točke, ko covid ni več družbenokritična bolezen, ko se učimo živeti v sožitju z virusom in ga obravnavamo kot druge sezonske bolezni, kot sta na primer prehlad ali gripa. To vprašanje smo naslovili tudi na ministrstvo za zdravje, od koder so nam odgovorili, da »tako imenovani covidni dodatki ostajajo še tudi v tem letu do 31. marca, ker je število hospitaliziranih z navedenim virusom še vedno relativno visoko«.
