DZ je novelo zakona o finančni upravi sprejel sredi decembra, takrat le z glasovi poslancev Svobode. Zaradi spornega člena je državni svet nato nanjo izglasoval odložilni veto. Pri ponovnem odločanju v DZ minuli teden pa so potrebnih 46 glasov za ponovno potrditev zakona poleg poslancev Svobode prispevali še v Levici.
Kot je prejšnji teden, ko so poslanci Gibanja Svoboda in Levice v državnem zboru s 46 glasovi podprli zakon o finančni upravi, pojasnil premier Robert Golob, bodo vse koalicijske stranke za ustavno presojo prispevale po tretjino poslanskih podpisov. V Levici so zakonu zaradi spornega člena o možnosti uporabe sredstev za tajno sledenje zgolj na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave in brez zunanjega nadzora sicer nasprotovali, a so svoje glasove vendarle prispevali po nenavadnem dogovoru z Gibanjem Svoboda, da bodo sporni člen kar sami skupaj poslali v ustavno presojo.
Golob je ob napovedi, da bodo stranke prispevale po tretjino podpisov, dejal, da želijo s tem dati jasno sporočilo, da "so kot koalicija enotni, čeprav mogoče včasih tako ne izgleda". Iz vrst Socialnih demokratov so sicer že tedaj prišla sporočila, da njihovi poslanci podpisov ne nameravajo prispevati. V Gibanju Svoboda kljub temu vztrajajo, da se bodo držali dogovora s koalicijsko Levico, ki je na glasovanju minuli teden zakon podprla.
Ekipa
Valentinov Groove v Cityparku: sejem »vinilk«, DJ nastopi in nagradna igra
Zahtevo za ustavno presojo je sicer medtem v četrtek napovedal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je ob tem v sporočilu za javnost o omenjenem spornem členu zakona med drugim zapisal, da "gre za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica".
Za SD je tako "zgodba zaključena," so danes pojasnili za STA. Z namero Svobode, da vztraja pri pripravi predloga ustavne presoje, niso seznanjeni, so navedli. Če bodo na mizo vendarle dobili tak predlog, pa bodo v vodstvu stranke opravili pogovor in nato sporočili svojo odločitev, so še navedli.
