Tožbo zoper Aleša Hojsa je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije v sodelovanju z Inštitutom 8. marec in odvetnico Nevo Čokart. Namen tožbe je v prvi vrsti to, da se prepreči blatenje, navajanje neresničnih dejstev na socialnih omrežjih, katerih namen je izključno diskreditirati nevladne organizacije.
Kot so na današnji novinarski konferenci izpostavili predstavniki Inštituta 8. marec, so bili zlasti v času prejšnje vlade velikokrat tarča žaljivih zapisov na Twitterju. Eno hujših obtožb so prepoznali ravno v zapisih, v katerih so inštitut ter vse civilnodružbene organizacije in strokovnjake, ki so sodelovali v referendumski kampanji, bili deležni očitkov, da zaradi njih ni bilo vode za gašenje požarov na Krasu.
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je ob tem izpostavila, da so s tem "izkoriščali tragedijo in stisko za nabiranje političnih točk, lagali o nas in blatili naše ime". Po njenih besedah so bili deležni številnih verbalnih napadov, v družbo pa se je vcepljala sovražnost.
Kot je pojasnil okoljski pravnik Aljoša Petek, je novela zakona o vodah, ki jo je pripravila Janševa vlade, katere del je bil tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs, predvidevala ne le poseg v priobalna in vodna zemljišča, ki so izjemno pomembna za našo pitno vodo, temveč tudi gradnjo objektov, kjer bi se uporabljalo in predelovalo nevarne snovi in odpadke.
"Danes obstaja zakon o vodah tak, kot je vedno obstajal in kot je že 30 let državni politiki omogočal, da poskrbi za preskrbo prebivalstva s čisto pitno vodo. V zakonu je jasno zapisano, da je na vodnih in priobalnih zemljiščih dopustno graditi objekte javne infrastrukture, komunalne infrastrukture, v kar spada tudi zagotavljanje dostopa do pitne vode," je dejal Petek. Po njegovih besedah so obtoževanja bivšega ministra nepodprta z resničnostjo. "Vsako laganje in obtoževanje o tem, da je referendum v kakršnikoli obliki omejil dostop do pitne vode, je ne le neresnično, ampak absurdno," je dejal.
Kot je povedala Nika Kovač, se v zadnjih dveh letih številne osebe na pozicijah moči širile laži, ki so podpihovale sovraštvo v inštitutu. "Ne želimo si družbe napadov na ulicah, žalitev in grozilnih pisem. Želimo si strpnosti in solidarnosti in prepričani smo, da to lahko zgradimo samo z lastnim zgledom, po eni strani s prijaznostjo in spoštljivostjo in po drugi strani z jasnim postavljanjem meja nedopustnim praksam," je povedala.
