Več med seboj nepovezanih virov je potrdilo, da je urad, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, postopek proti Šolaku odprl konec lanskega novembra. To naj bi uradno storil zaradi zaprosila iz Srbije. Znano je, da je Šolak že več let trn v peti srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Srbska televizija N1 je namreč zadnji večji medij, ki je kritičen do tamkajšnje oblasti. Vučić v javnih nastopih Šolaka označuje za »sovražnika Srbije«. Tabloidi, ki jih obvladuje Vučić, so Šolaka obtoževali, da je obogatel na nezakonit način in da poizkuša srbskega predsednika odstraniti z oblasti.
Že sredi leta 2021 se je Vučić očitno odločil za dokončni obračun s Šolakom. Toda pri tem načrtu so imele ključno vlogo oblasti v Sloveniji. Še več: prav preiskavo proti Šolaku sta slovenski in srbski urad za preprečevanje denarja izkoristila tudi za pridobivanje podatkov o srbskem opozicijskem politiku Draganu Đilasu.
Slovenci brskajo za Srbi, v Beogradu vrnejo uslugo
Že v sredo smo razkrili, da so si slovenske in srbske oblasti pred volitvami v obeh državah vzajemno pomagale pri iskanju podatkov, s katerimi so želele oblatiti vodilne politike opozicije:
1) Slovenski UPPD je tako že jeseni 2021, manj kot pol leta pred volitvami v Srbiji, začel iskati podatke o Đilasovih bančnih računih v Sloveniji in drugih evropskih državah.
2) Kmalu zatem je srbski UPPD po Balkanu začel pridobivati podatke o računih, transakcijah in poslih družbe GEN-I, ki jo je več let vodil Robert Golob, takrat že prvi favorit za zmago na aprilskih volitvah v Sloveniji.
Šlo je za vzajemno pomoč, ki je oblastem v Sloveniji in Srbiji omogočala nemoteno pridobivanje podatkov o svojih državljanih, četudi za to niso imele ne zakonske podlage ne pooblastil. Kronologija dogodkov nakazuje, da je bil dogovor na državni ravni. Intenzivno sodelovanje med slovenskim in srbskim uradom se je namreč začelo po tem, ko je Aleksandar Vučić konec avgusta 2021 obiskal strateški forum na Bledu.
Ali je Vučić že takrat Janeza Janšo prosil za pomoč pri obračunu z Đilasom, ni znano. Več mesecev pred tem pa je direktor srbskega urada za preprečevanje pranja denarja Željko Radovanović javno napovedal, da bodo podatke o Đilasu pridobili prek mednarodne mreže finančnih organov.
Pod drobnogledom več kot sto oseb in podjetij
Del tega paketa v slovenskem delu dogovora je bil očitno tudi Šolak. Sedmega novembra 2021 je Vučić javno napovedal razkritje dokazov o tem, »koliko denarja sta Dragan Đilas in Dragan Šolak dala lobistom, ki so delali za kosovske Albance in zagovarjali bombardiranje, zdaj pa delajo na razbitju Republike Srbske«. Isti dan je eden od medijev iz Vučićevih krogov obtožil Đilasa in Šolaka, da sta ameriškim lobistom plačala 30 milijonov dolarjev za uvedbo sankcij proti Srbiji.
Uradno: v Slovenijo prišlo zaprosilo iz tujine
Še preden ga je nova vlada razrešila s položaja, je slovenski UPPD v povezavi s podjetji, ki jih obvladuje Šolak, policiji naznanil več sumov kaznivih dejanj. S tem naj bi formalno »pokril« pridobivanje podatkov. Decembra lani je Žugelj v sporočilu za javnost zapisal, da je šlo »tudi za nadaljevanje preiskav, ki so jih opravljale druge države tako na območju EU kot izven območja EU«. Takrat je potrdil, da so na uradu prejeli tudi uradno zaprosilo ene od teh držav za mednarodno državno pomoč. Pri tem ni razkril, ali je šlo za Srbijo ali ne.
Toda prav brskanje za Šolakom je slovenskemu UPPD omogočilo, da se je začel ukvarjati tudi z Đilasom. Oba je po naših informacijah zajel v isto preiskavo – enako tudi nekatere člane Đilasove družine in švicarskega poslovneža Pascala Schmida, ki je vodil njegovo tamkajšnje podjetje Multikom Plus. Slovenski urad je te podatke začel pridobivati konec novembra, v poznejših mesecih pa je Žugelj večkrat obiskal Srbijo. Uradno je hodil v tujino »zaradi konkretne operativne analize ter mednarodne izmenjave podatkov in dokumentacije, ki jo je urad začel v mesecu novembru«.
Đilas sicer že več let velja za Vučićevega političnega sovražnika številka ena, zaradi česar ga redno napadajo tabloidi iz njegovega kroga. V Srbiji je predsednik Stranke svobode in pravičnosti (SSP).
Dragan Šolak pa je eden od najvplivnejših posameznikov v regiji. Večina gospodinjstev v regiji spremlja njegove televizijske programe oziroma uporablja najmanj eno od njegovih storitev. Tako v Srbiji kot Sloveniji ima visoke tržne deleže na področju interneta in televizije ter mobilne in klasične telefonije. V njegov imperij poleg televizije N1 spadajo tudi programi Športklub. Njihov položaj na trgu je predlani napadel Telekom Srbije z odkupovanjem športnih pravic za TV-prenose nogometnih lig. Samo za tekme angleške lige je državni operater odštel sto milijonov evrov na sezono, kar je petkrat več, kot je leto pred tem plačal United Group. To kaže na politične razsežnosti posla, za katerim naj bi stal sam Vučić.
Kupoval Planet TV in Siol.net, a dobil košarico
Velik vpliv, ki ga ima že v Sloveniji, si prizadeva Šolak še okrepiti. Leta 2017 se je United Group dogovoril o nakupu komercialne hiše Pro Plus, izdajateljice najbolj gledanih programov Pop TV in Kanal A ter portala 24ur.com. Ker od agencije za varstvo konkurence (AVK) ni dobil zelene luči, je leta 2019 od prevzema odstopil. Takoj zatem je nova tarča postal Planet TV. Zanj je bil United Group pripravljen plačati 10 milijonov evrov, a mu ga v Telekomu Slovenije niso želeli prodati. To je bilo v času vlade Marjana Šarca.
Leta 2020 je bil Šolak v ožjem izboru za nakup te televizije, a so se v Telekomu odločili, da Planet TV raje prodajo madžarski družbi TV2, ki je v lasti Józsefa Vide, enega ključnih oligarhov iz kroga Viktorja Orbana. Leto pozneje se je United Group potegoval tudi za nakup Telekomove družbe TSmedia, izdajateljice portala Siol.net. Zanjo je oddal najvišjo ponudbo, precej višjo od Madžarov. Kmalu zatem so v Telekomu zaustavili prodajni postopek.
Večinski lastnik United Group je od leta 2019 britanski sklad BC Partner, Šolak pa naj bi v tej obdržal 33,3-odstotni delež. Manjšinski lastnik je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Šolak ima v Sloveniji tudi druge naložbe. Leta 2020 je zagnal nakupovalno platformo Shoppster. Že leta 2013 je za 11 milijonov evrov kupil golfsko igrišče Bled in golfišče v Moravskih Toplicah.
