Od 22.724 prejemnikov razlike do minimalne plače v javni upravi razliko do minimalne plače prejemajo zaposleni do vključno 22. plačnega razreda, pred dvigom plačne lestvice z oktobrom so razliko prejemali zaposleni do vključno 23. plačnega razreda.
Minimalna plača je od nekdaj kamen spotike, saj naj bi zagotavljala neko osnovno preživetje za ljudi, ki »normalno« polni delovni čas delajo 176 ur na mesec oziroma 40 ur na teden pri enem delodajalcu.
Zakon o minimalni plači namreč določa najnižje dopuščeno plačilo delavcu za polni delovni čas. Posameznikova plača v pogodbi o zaposlitvi je sicer praviloma določena na podlagi osnovnih plač. Posebnost je potem tako imenovani dodatek ali doplačilo do minimalne plače, ki ga mora kot del plače izplačati delodajalec in predstavlja razliko med minimalno in osnovno plačo.
Doplačilo je obveza delodajalca, ne države
Kar za primer vzemimo, da ima delavec v pogodbi določeno plačo v višini tisoč evrov, minimalna plača pa 1203,36 evra. Delodajalec mora v tem primeru delavcu doplačati še razliko do višine minimalne plače, torej 203,36 evra.
»V javnosti se pogosto pojavlja mnenje, da tako imenovani dodatek oziroma doplačilo do minimalne plače plača država. A to ne drži, to je zakonsko obveznost delodajalca,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
Po podatkih Fursa je bilo novembra 2022 v Sloveniji 77.093 zaposlenih, ki so prejeli plačo za polni delovni čas (176 ur) do 1200 evrov, za plačo med 1200 in 1125 evri pa je bilo novembra 13.107 zaposlenih. Vsega skupaj so novembra 2022 prejeli 832.809 obrazcev REK za plačo in nadomestilo plače. Z drugimi besedami okoli 40 odstotkov prebivalcev Sloveniji je trenutno na rednih plačah, a to je le ena plat medalje.
Nizke plače, določene že v pogodbah, pomenijo, da je vsega skupaj pri nas med petimi in sedmimi odstotki vseh zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju med prejemniki minimalne plače.
Javni uslužbenci na minimalni plači niso poceni
Posebna zgodba, kot se to pogosto dogaja v Sloveniji, so seveda javni uslužbenci. Oktobra 2022 je bilo v javnem sektorju po podatkih vladnega portala skupaj zaposlenih 183.519 ljudi. Od teh je bilo 22.724 prejemnikov razlike do minimalne plače, razliko do minimalne plače od oktobra 2022 dalje prejemajo zaposleni do vključno 22. plačnega razreda, pred dvigom plačne lestvice z oktobrom so razliko prejemali zaposleni do vključno 23. plačnega razreda. »Oktobra 2022 je doplačilo do minimalne plače v javnem sektorju skupaj znašalo 3.010.267 evrov,« pravijo na ministrstvu za javno upravo.
Ni vse tako črno v javni upravi
Pa vendar slika v javni upravi le ni tako črna, česar seveda v zasebnem ali podjetniškem sektorju ne moremo vedno govoriti. Večina javnih uslužbencev namreč poleg razlike do minimalne plače prejema še dodatke in delovno uspešnost, ki se ne upoštevajo pri izračunu razlike do minimalne plače. To seveda pomeni, da skoraj vsi prejemniki razlike do minimalne plače, od že omenjenih 22.724 prejemnikov, dejansko prejmejo plačo, ki je višja od minimalne plače.
Plačna lestvica delavcev v javni upravi sicer predvideva 65 plačnih razredov z določeno osnovno bruto vrednostjo plačnega razreda, od 1. aprila 2023 dalje pa bo 66 plačnih razredov.
