V SDS so poudarili, da ocene dogovorov, sprejetih na sredinem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju, ne morejo podati, saj uradno niso seznanjeni s številkami in predlogi, o katerih so se pogovarjali koalicijski partnerji. Glede na to, da se je koalicija seznanila z analizo stanja zdravstvenega sistema, pa pričakujejo jasno časovnico reševanja nakopičenih težav v zdravstvu. Ob tem so premierju Robertu Golobu očitali, da je v sredo znova govoril o širokem konsenzu, a pri tem ni omenjal opozicije.
Golob je sicer po koalicijskem vrhu dejal, da bodo iskali konsenz med tistimi, ki delijo iste vrednote, to pa je krepitev javnega zdravstva. V odgovoru na vprašanje o iskanju konsenza pa je med drugim dejal še, da se desnosredinske vlade reform ne lotevajo, o njih pa govorijo, ko so v opoziciji.
V SDS so spomnili še, da je njihova poslanska skupina zahtevala sklic izredne seje DZ na temo katastrofalnih razmer v zdravstvu. Ta bo potekala prihodnji teden, poslanci pa bodo na seji obravnavali več predlogov priporočil, ki so jih pripravili v SDS. Z njimi bi med drugim vlado pozvali, da v 30 dneh pripravi zakon o interventnih ukrepih za reševanje trenutnih razmer v zdravstvu, predlog novega plačnega sistema v zdravstvu in predlog za odpravo plačnih nesorazmerij v vseh ostalih delih javnega sektorja ter ponovno uvede sistem referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala.
Situacija ni neobvladljiva
Predsednik SDS Janez Janša je v četrtek zvečer v Odmevih na TV Slovenija ocenil, da se trenutna situacija ne more primerjati z vrhom epidemije covida-19, ki pa jo je po njegovem mnenju slovensko zdravstvo obvladalo. Sedanja situacija je resna, ni pa nerešljiva, je menil. Ob tem je dodal, ga čudi, da nekdo, ki je pred volitvami obljubljal, da ima vse rešitve in da je zdravstvo prioriteta, zdaj po sedmih mesecih pravi, da bodo šele sestavili neko časovnico za reševanje.
Ključna problema v slovenskem zdravstvenem sistemu sta po njegovih besedah nekonkurenčnost plačila in korupcija v nabavah. Njihova vlada je tu po njegovih besedah naredila pomemben korak, spremenila je zakon o javnem naročanju v zdravstvu in ustanovila urad za referenčne cene, na podlagi česar se je vzpostavljal sistem, kjer se dajo nabavne cene primerjati. A je sedanja vlada to ukinila. "Očitno so ti lobiji, ki jim stanje, kakršno je, odgovarja, v tej vladi enako močni kot v večini levih vlad doslej," je še menil prvak SDS.
Na vprašanje o očitkih, da so za stanje v zdravstvu krive vse vlade od osamosvojitve, je Janša, ki jo vodil tri vlade, odgovoril, da stanje ni ves čas enako ter da je bilo v zdravstvu v tem času veliko stvari narejenih. V zdravstvu po njegovih besedah tudi ni vse slabo, sicer bi bile posledice epidemije bistveno hujše.
Nepotreben hibrid
Se pa Janša strinja s kritikami, da je mešanje javnega in zasebnega v zdravstvenem sistemu nedopustno in da je tukaj treba narediti ločnico. "Potrebujemo oboje, zaradi konkurence. Ne potrebujemo pa tega hibrida, ki je predrag, ki omogoča sistemsko korupcijo na eni strani, na drugi strani pa podplačan kader v javnem zdravstvenem sistemu," je poudaril. Prav v plačnem sistem sam v tem trenutku vidi ključni izziv, pri čemer je opozoril, da bo treba upoštevati tudi dejstvo, da za določene profile ne obstaja le nacionalni konkurenčni prostor, ampak evropski ali pa celo globalni konkurenčni prostor.
Glede plačnega sistema javnega sektorja sam zagovarja možnost, da se ohrani reformiran enotni plačni sistem za administrativni del javnega sektorja, v storitvenem, kjer so zdravniki, šolniki, policisti, vojaki in drugi, pa dobijo lastne plačne sisteme. Pri tem je kot "strel v lastno koleno" označil dodatek 600 evrov bruto, ki ga bodo mesečno dobivali sodniki, saj bo to zdaj lahko zahtevala vsaka plačna skupina.
