Da vlada problematiko rešuje le v določenih poklicih, so danes poudarili še v Policijskem sindikatu Slovenije. Opozorili so namreč, da vlada obveznosti iz lani sprejetega dogovora o ukrepih na področju plač "izvršuje klientelistično in diskriminatorno".
Kot so spomnili v sporočilu za javnost, so vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja v dogovoru o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 soglašali, da se po zaključku centralnih pogajanj začne usklajevanja o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, vzporedno s tem pa bodo potekala pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah, pri čemer bo dogovor o slednjem dosežen najpozneje do 30. junija letos. Vlada se je ob tem zavezala tudi, da bo uresničila zaveze iz sklenjenih sporazumov oziroma dogovorov v obdobju preteklih vlad.
Oči imajo le za ene
A po ugotovitvah policijskega sindikata vlada problematiko na področju plač in kadrovskih zadev "rešuje le v določenih 'cehovskih poklicih', ki imajo zaradi možnosti političnega delovanja in neposrednega političnega vpliva svoje predstavnike tako v vladi kot na drugih ravneh oblikovanja odločitev". Tako se je po njihovih navedbah lotila "zgolj reševanja problematike v zdravstvu, socialnem varstvu in šolstvu ter nazadnje še razširila na pravosodje, medtem ko je to isto problematiko v policiji povsem spregledala oz. ignorirala, kljub temu da jo k temu zavezuje isti dogovor".
Ob tem so poudarili, da podpirajo dvig plač na drugih področjih, tudi ne nasprotujejo dogovoru s sodniki in tožilci o začasnem dvigu plač. "Ostro pa nasprotujemo dejstvu, da se je vlada s sodniki in tožilci o dvigu njihovih plač dogovorila, ne da bi pred tem razrešila svoje obveznosti iz dogovora in preteklih sporazumov," so zapisali.
Ker je vlada s kršitvijo dogovora porušila razmerja, ki bi šele morala biti predmet pogajanj, v Policijskem sindikatu Slovenije zahtevajo, da vlada nemudoma pristopi k dvigu osnovnih plač vseh zaposlenih v policiji in ministrstvu za notranje zadeve za najmanj štiri plačne razrede iz naslova povzročenih nesorazmerij. Zaradi neustreznega vrednotenja delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb s posebnimi pooblastili za te zaposlene zahtevajo še dodaten dvig plač za najmanj 2-3 plačne razrede, za zaposlene v plačni skupini J v policiji in na MNZ, ki ne dosegajo minimalne plače, pa zahtevajo izplačilo nominalnega dodatka.
Če bodo še naprej deležni ignorance vlade, bodo, kot so zapisali, "prisiljeni sindikalne aktivnosti drastično zaostriti". Odgovor od vlade pričakujejo do prihodnjega petka.
Z zahtevo po dvigu plač tudi gasilci
Tudi v Sindikatu poklicnega gasilstva zahtevajo, da se poklicnim gasilcem plače dvignejo za osem plačnih razredov. Dogovor z vladno stranjo pričakujejo najpozneje do 27. januarja, sicer bodo prisiljeni stopnjevati sindikalne aktivnosti, so sporočili na današnji novinarski konferenci. Za 16. februarja tako napovedujejo protestni shod pred vlado.
Po besedah generalnega sekretarja sindikata Davida Švarca je ob dogajanju v zadnjem času v njihovih enotah zavrelo. Dovolj jim je obljub, sprenevedanja in drugorazrednosti. Kot je povzel, se je zgodil dvig plač v zdravstvu in socialnem varstvu, v delu vzgoje in izobraževanja. Sodniki in ostali funkcionarji v pravosodju so dobili dodatnih 600 evrov s 1. januarjem, brez kakršnih koli pogajanj. Vlada pa je že ob svojem nastopu plače ministrov in državnih sekretarjev dvignila v najvišje možne plačne razrede. Takšna odločitev vlade je sicer zakonita, a dejstvo je, da je vlada pač zase poskrbela, ostale pa pustila čakati in jim obljubljala odpravo nesorazmerij skupaj s prenovo plačnega sistema, je dejal Švarc. Po njegovih navedbah so se na ta način državnim sekretarjem plače dvignile za 365 evrov, ministrom za 411 evrov mesečno. To pa bi za poklicnega gasilca v 24. plačnem razredu pomenilo osem plačnih razredov. Dvig za 600 evrov, kot bodo dobili sodniki, pa bi zanj pomenil celo 11 plačnih razredov.
S predstavniki vseh enot so se urgentno sestali v sredo in se dogovorili za poziv vladi, da se vsa delovna mesta v dejavnosti poklicnega gasilstva uvrstijo osem plačnih razredov višje. Če do 27. januarja dogovor z vlado ne bo sklenjen, bodo uporabili vse sindikalne aktivnosti, ki jim bodo na razpolago. Kot prvo možnost napovedujejo shod pred vladnih poslopjem, kjer bi predstavniki vseh poklicnih enot predstavili svoje zahteve.
Četrtina plačne lestvice poklicnega gasilstva "potopljena v bazenu minimalne plače"
Kot so pojasnili v sindikatu, ne nasprotujejo uvrstitvam zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v višje plačne razrede, a so izrazili nestrinjanje, da se je ostale skupine javnih uslužbencev in s tem tudi poklicne gasilce iz teh pogajanj popolnoma izločilo. S tem so bila plačna razmerja, ki izhajajo iz zahtevnosti in odgovornosti delovnih mest, popolnoma porušena, je opozoril Švarc.
V ilustracijo je navedel primer srednje medicinske sestre v reševalnem vozilu, ki se ji je plačni razred z 22. povišal na 28. plačni razred. Po njegovih besedah gre za delovno mesto, primerljivo z delovnim mestom gasilca v 24. plačnem razredu, ki je tako sedaj uvrščen štiri plačne razrede nižje. Med zdravstvenim reševalcem, sedaj v 33. plačnem razredu, in primerljivim delovnim mestom gasilca specialista, ki je še vedno v 26. plačnem razredu, pa je razlika sedem plačnih razredov. Toliko je po novem razlika tudi med diplomirano medicinsko sestro v reševalnem vozilu z opravljenim preverjanjem iz nujne medicinske pomoči v 41. plačnem razredu in vodjem gasilske izmene ena, ki je v 34. plačnem razredu, je nanizal Švarc.
Dodal je še, da je z zadnjim dvigom minimalne plače gasilec v 24. plačnem razredu pristal 69 evrov pod minimalno plačo. Po besedah predsednika sindikata Gasilske brigade Ljubljana in vodje gasilske izmene v brigadi Silva Kuntariča je tako sedaj že slaba četrtina plačne lestvice poklicnega gasilstva "potopljena v tem bazenu minimalne plače". Interesa za delo v gasilskih brigadah pa je vse manj.
