Če se je zdelo, da so se s sporazumom, ki sta ga ta teden parafirali vlada ter sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, vsaj začasno umirile strasti na tem področju, pa so danes nov vroč kostanj v roke ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana vrgli v sindikatu SDZNS.
Spomnimo, vlada je že decembra lani po pogajanjih glede plačnih nesorazmerij in vprašanj standardov in normativov dosegla sporazum s sindikati zdravstva in socialnega varstva. V sporazumu so se med drugim dogovorili za dvig plač v vseh plačnih razredih, z izjemo plačnega razreda E3 in J. Bešič Loredan je takrat dejal, da gre za velik korak k umiritvi razmer v zdravstvu. Da gre za pomemben korak, je ocenila tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič, ki pa je poudarila, da strani v prihodnjem letu čaka še veliko dela. Dodala je, da so anomalije ostale v plačnem razredu E3, torej v razredu medicinskih sester in babic. Sindikat delavcev v zdravstveni negi je že takrat izrazil nezadovoljstvo nad tem, da vlada ni pristala na zvišanje plač v skupini E3, saj so bila ta delovna mesta manjšega dviga plač deležna že po pogajanjih novembra 2021.
Kot smo sicer poročali lanskega februarja, je obsežna raziskava pred izbruhom epidemije covida razkrila, da so medicinske sestre zaradi delovnih obremenitev pogosteje v bolniškem staležu, prav tako so pogosteje hospitalizirane kot povprečen prebivalec. Epidemija je stanje v zdravstvu še poslabšala, po razpoložljivih podatkih je takrat samo na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega sistema primanjkovalo najmanj 2300 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.
Menijo, da vlada ne spoštuje dogovora
V SDZNS so v današnji izjavi za javnost navedli, da bodo prihodnji četrtek na svoji redni seji republiškega odbora razpravljali in odločali o stopnjevanju sindikalnih aktivnosti. To je po njihovih navedbah posledica »vladnega nespoštovanja Dogovora o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva glede nadaljevanja pogajanj iz novembra 2021 in trenutnih dogajanj v večjem delu javnega sektorja.«
Poudarili so, da so zaposleni v zdravstveni negi edini, ki se na resornih pogajanjih, zaključenih decembra lani, sploh niso uspeli uvrstiti na dnevni red pogajanj. »To velja tudi za tista delovna mesta, ki so bila v novembru 2021 deležna dviga le za en ali dva plačna razreda, čeprav je minister za zdravje ves čas poudarjal obravnavo 'zdravstva kot celote'.«
Vlado in pristojni ministrstvi pozivajo, naj »zaposlene v zdravstveni negi dejansko priznajo, razumejo in iskreno sprejmejo kot del celote in se začnejo zares pogovarjati ter dogovarjati tudi z nami.« Dodali so še, da bo po odzivu pristojnih hitro jasno, »ali in koliko cenijo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu, kamor spadamo medicinske sestre, babice, zdravstveni tehniki in bolničarji – negovalci.«
Poklic je »pred izumrtjem«
K sodelovanju v aktivnostih bodo povabili tudi predstavnike civilne družbe in vse druge organizacije, ki jih bodo želele podpreti v prizadevanjih za ohranitev poklica medicinske sestre, so še navedli in dodali, da se zdi, da je ta poklic »tako rekoč pred izumrtjem, saj se mladi enostavno več ne odločajo za delo v zdravstvu in socialnem varstvu pod aktualnimi pogoji in v luči nakazujoče se oziroma vse bolj očitne prihodnje (brez)perspektivnosti tega poklica.«
»Glede na novo določeno višino minimalne plače so številna delovna mesta v zdravstveni negi s V. stopnjo izobrazbe pod ali v višini minimalne plače, medtem ko je pri bolničarjih – negovalcih položaj še skrajnejši,« so poudarili. V sindikatu vztrajajo pri stališču in zahtevi, da mora biti delo v zdravstveni negi plačano več, kot je višina minimalne plače. »Od predsednika vlade in resornih ministrov pričakujemo takojšnje vabilo na delovni sestanek. Če je njihova želja po rešitvi nakopičenih težav resnična, to ne bi smela biti nikakršna težava.«
