Novice Svet24

Osebni arhiv

»Proti vetrnim elektrarnam se bomo borili do konca na vse mogoče načine. Koliko bomo pri tem uspešni, pa bomo še videli, še zlasti ker je vetrni energiji naklonjeno tudi ministrstvo za okolje in prostor,« je odločna, a tudi zaskrbljena županja Alenka Štrucl Dovgan.

Občina Divača je na pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za polje vetrnih elektrarn (PVE) Dolenja vas, ki jo je ministrstvo za okolje in prostor objavilo konec leta 2021, podala negativne smernice, saj je že leta 2004, ponovno pa konec leta 2021, sklenila, da nasprotuje postavitvi vetrnih elektrarn na svojem ozemlju, proti so se izrekli tudi občani na referendumu. Čeprav občina v svojih prostorskih načrtih nikoli ni predvidela območij za vetrnice, pa lahko država z DPN »povozi« občinski prostorski načrt.

Investitorja, družbi AAE Gamit in AAE Ventur, na planoti Griško polje v bližini Dolenje vasi načrtujeta gradnjo enajstih vetrnih elektrarn, vsaka bi imela moč do šest megavatov. Stolp posamezne vetrnice bi bil visok med 100 in 150 metri, z elisami s premerom od 115 do 180 metrov. »Najbolj sporne so prve tri, ki so najbližje naseljem. Naše območje je že zdaj degradirano z železnico, daljnovodi in avtocesto. Ne zdi se mi prav, da želijo na to območje zdaj vsiliti še vetrne elektrarne,« opozarja županja.

Proti vetrnim elektrarnam se je v smernicah izrekla tudi KS Senožeče. Predvidena oddaljenost elektrarn 800 metrov od naselja se jim zdi z vidika hrupa, magnetnega polja in drugih škodljivih vplivov na zdravje prebivalcev nesprejemljiva. »Umeščanje enajstih dodatnih stolpov višine 240 metrov predstavlja trajno nepovratno uničenje kraške vedute, ne samo na območju KS Senožeče, ampak na širšem območju Krasa,« še opozarjajo krajani, ki jih skrbi tudi padec vrednosti njihovih nepremičnin.

Namesto vetrnic sončni elektrarni

Podžupan Mario Benkoč, ki se je proti postavitvi megalomanskih vetrnih elektrarn zadnjih deset let boril tudi kot član Civilne iniciative za zaščito Senožeških brd, je povedal, da bodo državi kot nadomestno možnost ponudili postavitev dveh večjih sončnih elektrarn na degradiranih območjih v skupni priključni moči 20 megavatov, kar zadostuje za pokritje potreb 2857 gospodinjstev oziroma potreb v velikosti kar dveh občin Divača. »To pomeni, da bi bili samooskrbni na ravni cele občine, hkrati pa bi nadomestili tudi del obnovljivega vira energije, ki bi ga proizvedle vetrne elektrarne,« pravi Benkoč.

Ob tem pa upa, da sedanja vlada ne bo šla po poti prejšnjih vlad, ampak da bo izpolnila obljube o politiki dialoga in bo prisluhnila civilni družbi. »Upam, da bomo skupaj našli rešitev, ki bo dobra za vse,« dodaja.

Investitor upa na »dobre kompromisne rešitve«

Na vprašanje, ali bodo kljub nasprotovanju lokalne skupnosti vztrajali pri projektu, direktor družbe AAE Gamit Janez Tratnik, ki skupaj z Janezom Korošcem zastopa tudi družbo AAE Ventur, odgovarja, da bodo »v skladu z Zakonom o urejanju prostora in ostalimi zakonskimi podlagami v nadaljnjih fazah načrtovanja preverjeni in ocenjeni vsi morebitni vplivi vetrnih elektrarn ter predvideni ustrezni omilitveni ukrepi«.

Ob tem dodaja, da so v času objave javne pobude za DPN poleg negativnih mnenj prejeli tudi dopis 50 krajanov, ki umestitev vetrnih elektrarn na tem območju podpirajo. Po oceni investitorjev je to območje »eno izmed najbolj primernih v Sloveniji za razvoj vetrne energije, saj se nahaja v bližini infrastrukture in priključne točke (RTP), obenem pa ima zadosten vetrni potencial. Čeprav Tratnik priznava, da jim umeščanje vetrnih elektrarn zaradi številnih omejitev predstavlja precejšen izziv, je prepričan, »da so dobre kompromisne rešitve mogoče«.

Vetrno polje pri Dolenji vasi je sicer le del obsežnejših načrtov družb AAE Gamit in AAE Ventur na senožeškem koncu. Družba AAE Gamit v bližini vasi Griže in Veliko Polje na robu sežanske občine načrtuje še eno polje 14 vetrnih elektrarn. Skupaj bi tako zgradili 25 vetrnih elektrarn. Oba projekta v skupni vrednosti več kot 140 milijonov evrov naj bi financirali avstrijski družbi Alpen Adria Energie (AAE) in Ökoenergie, ki sta večinski lastnici AAE Gamit in AAE Ventur. Družba AAE je zgradila tudi prvo vetrnico v Dolenji vasi.

Čeprav družbi AAE Gamit in AAE Ventur nimata zaposlenih in poslujeta z izgubo, je Tratnik prepričan o finančni stabilnosti projekta. »AAE Gamit in AAE Ventur sta namenski projektni družbi, ki bosta ustvarjali prihodke iz projekta, ko bo ta začel delovati. Njuna glavna delničarja AAE GmbH in Ökoenergie imata bogate izkušnje na področju razvoja obnovljivih virov energije in z vlaganjem v podobne projekte, saj sta zgradila in upravljala številne hidroelektrarne, več kot sto vetrnih turbin in več agrovoltaičnih projektov. Obe podjetji sta tudi pionirja na področju vetrne energije v Sloveniji in Avstriji,« še dodaja.

AAG: vlada voljo ljudstva upošteva le, ko gre za njene interese

Na vladni sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta (DPN) za polje vetrnih elektrarn pri Dolenji vasi so se kritično odzvali tudi v mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Vladi pri tem očitajo dvoličnost, češ da pomembnost referendumske odločitve oziroma volje ljudstva poudarja le takrat, ko gre na njen interes, na primer pri referendumu o vladi, povsem drugače pa ravna, ko ne gre za njen interes. Ob tem spomnijo na voljo tukajšnjih krajanov, ki so se proti postavitvi vetrnih elektrarn na referendumu izrekli že leta 2014.

AAG je po javnem naznanilu o pobudi za DPN za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas že lani na ministrstvo za okolje in prostor vložila argumentirano zahtevo, da se pobuda zavrne in postopek sprejemanja DPN ustavi, a na ministrstvu njihovih pripomb in pobud niso upoštevali. »Še več, od njih nismo prejeli niti odgovora,« so zapisali in napovedali, da od svojih zahtev ne odstopajo, pač pa bodo sklep vlade o izvedbi DPN sodno izpodbijali.

Petra Mezinec

Pravna praznina

V AAG so odločni, da vetrnih elektrarn ne bi smeli postavljati niti načrtovati in s tem zavajati investitorjev, dokler za to ni ustreznih predpisov. Ministrstvo so že večkrat opozorili na pravno praznino, saj ni predpisov za celoten hrup vetrnih elektrarn. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju namreč predpisuje samo meritve s filtrom A, torej v decibelih (dBA). Vetrne elektrarne pa oddajajo tudi škodljiv hrup izven dBA, in sicer v nizkofrekvenčnem območju in kot infrazvok.

»Prebivalci tega območja so v popolnoma brezpravnem položaju v obrambi pred škodljivimi vplivi vetrnih elektrarn, kar se je pokazalo že z obstoječo vetrno elektrarno Dolenja vas,« so izpostavili.

Zato zahtevajo, da se na Krasu ustavi in zavrne ne le aktualni DPN za vetrne elektrarne pri Dolenji vasi, temveč za vse načrte za vetrnice (skupno 74), pri čemer opozarjajo tudi na direktivo o presoji vplivov na okolje, po kateri se presoje ne sme zaobiti z razdrobitvijo projekta oziroma se projekti zaradi neupoštevanja kumulativnih vplivov več projektov ne smejo v celoti izogniti obveznosti presoje.

»Močno ogrožanje zdravja«

Takšna kombinacija vetrnih elektrarn, kot je načrtovana, po njihovem pomeni izjemen zvočni pritisk na prebivalce. »Omenjeni načrti pomenijo edinstveno in močno ogrožanje zdravja in bivanja prebivalstva ter njihove ekonomije (na primer turizma) tudi v svetovnem merilu. Hkrati pomenijo degradacijo naravnega in kulturnega prostora z industrijskimi conami in uničenje krajine.«

Zato je po njihovem edina logična zahteva prebivalcev, da dokler ni ustreznih predpisov, politika ne sme načrtovati industrijskih con z vetrnimi elektrarnami, prav tako ne izdajati energetskih in drugih dovoljenj zanje. »Navsezadnje je Slovenija zelo majhen prostor in poselitve so dokaj razpršene. Hrup vetrnih elektrarn lahko seže več kilometrov daleč, še posebej če bi vetrne elektrarne stale na višje ležečih lokacijah in obsegale večje število vetrnih elektrarn.« AAG zagovarja razvoj turizma v občinah Divača in Sežana, ne pa vetrnih elektrarn. Slednje namreč uničujejo turizem, pa tudi krajinsko pestrost in naravne kakovosti, so prepričani.