Po več let negativnih obrestnih mer smo potrošniki skoraj pozabili, da smo pred davnimi časi banke uporabljali tudi za varčevanje. Velike spremembe, ki so jih prinesle podražitve oziroma inflacija, spodbujena z motnjami v dobavnih verigah in vojno v Ukrajini, so prinesle tudi zviševanje obrestnih mer. Nič kaj sramežljivo so skočile iz negativnega območja in začele strmo rasti, kar v obup spravlja vse, ki so se zadolžili z spremenljivo obrestno mero ali pa so s pomočjo zadolžitve načrtovali kakšno večjo investicijo.
Krediti takoj, varčevanje z zamudo
Obdavčitev obresti
Če znesek natečenih bresti preseže tisoč evrov, je treba na znesek plačati 25-odstotni davek. Če varčevanje traja dalj kot pet let, se obdavčitev zniža na 20 odstotkov in po 10 letih na 10 odstotkov.
Banke so se na zvišanje obrestnih mer na področju kreditov odzvale takoj. Drugače je na drugem polu, torej pri varčevanju. Pregledali smo ponudbo depozitov v bankah, ki delujejo na območju Slovenije, in ugotovili, da je le malo bank pripravljenih spodobno poplačati denar, ki jim ga zaupate v varstvo in predate v upravljanje.
Višanje obresti
Evropska centralna banka (ECB) je v drugi polovici preteklega leta začela zviševati ključne obrestne mere. Po zvišanjih julija, septembra, novembra in decembra je ta pristala pri 2,5 odstotka, za letos pa je že napovedanih še več zvišanj. Euribor se je od lani, ko je bil še pri negativnih 0,485 odstotka, povzpel že na 2,8 odstotka, višanju pa še ni videti konca.
Kako ohraniti vrednost denarja
Medtem obresti za depozite, ki jih ponujajo banke, še vedno vztrajajo zelo blizu nič odstotkov. Glede na ponudbo, objavljeno na spletu, večina bank še ne razmišlja o tem, da bi poskušala privabiti denar varčevalcev, čeprav jih gotovo veliko razmišlja, kako v trenutnih razmerah ohraniti vrednost svojega premoženja. Julija so banke sicer ukinile ležarine, torej plačilo, ki nas je doletelo, če smo imeli pri banki na računu večjo količino denarja. Po tem banke k višanju obresti pristopajo različno. NLB, NKBM, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica in Deželna banka za depozite ne ponujajo niti enega odstotka obresti. Hranilnica Lon za depozite, odvisno od ročnosti, ponuja do en odstotek obresti. Unicredit banka novim strankam ponuja fleksibilen depozit s 2,5-odstotno obrestno mero, svojim rednim komitentom pa za depozite zagotavlja obresti med 0,7 in enim odstotkom. Bolj pogumni so pri Addiko banki, ki za kratkoročne depozite ponuja od 1,2- do 1,65-odstotne obresti, za dolgoročne pa že od 2,05- do 2,55-odstotne obresti, če se odločite, da boste denar pri njih »odložili« za vsaj tri leta. Zelo podobno ponudbo ima Sparkasse, kjer je razpon od 0,8 odstotka za depozite najkrajše ročnosti (6 mesecev) do 2,55 odstotka za denar, ki bo pri njih vsaj pet let.
Inflacija vs. obresti
Ne glede na to, da so se obresti tudi pri depozitih začele zviševati, pa ob inflaciji, ki smo ji priča danes, težko rečemo, da bo v banki naš denar ohranil vrednost. Če bi želeli ohraniti vrednost, skladno z inflacijo, in smo imeli na primer 1. januarja 2020 na računu tisoč evrov, bi morali danes za enako vrednost oziroma kupno moč imeti 1144 evrov (14,4-odstotna inflacija med 1. 1. 20202 in 9. 1. 2023). Glede na ponudbo, ki smo jo lahko preverili, boste ob vloženih tisoč evrih pri banki, ki ponuja najugodnejše pogoje, po petih letih imeli na računu 1127,5 evra. Dobra novica ob tem je, da obresti do višine tisoč evrov niso obdavčene.
