DZ je novelo zakona o dohodnini sprejel 9. decembra. Z njo se med drugim odpravlja načrtovano postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter odpravlja nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Poleg tega se zvišuje skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, uvaja nova olajšava za mlade ter zaostruje davčna obravnava samostojnih podjetnikov.
Poslanski skupini izpodbijata 15 od 21 členov
Kot so opozorili podpisniki poziva, ki so ga v sredo posredovali poslanskim skupinam, novela prinaša nižjo splošno davčno olajšavo. Zvišuje se obdavčitev samostojnih podjetnikov in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, so dodali. Opozorili so tudi, da ukinitev usklajevanja olajšav z inflacijo zaradi visoke inflacije pomeni dejansko nižje neto plače.
Na vse te določbe se nanaša zahteva za presojo ustavnosti, ki sta jo s 34 podpisi vložili SDS in NSi. Poslanski skupini izpodbijata 15 od 21 členov novele zakona. Kot so med drugim zapisali v zahtevi, novela ne prinaša pozitivnih učinkov niti za državljane kot davčne zavezance niti za davčno blagajno. Njena vsebina je neustavna, neskladna z načelom pravne države in načelom enakosti, učinkuje retroaktivno, deloma pa posega tudi v pravico do zasebne lastnine, so prepričani. Ustavno sporne se jima med drugim ne zdijo le določbe glede nove olajšave za mlade, donacij, uskladitve olajšav za vzdrževane družinske člane za leti 2023 in 2024 ter priznavanja normiranih odhodkov.
Pri tem sta upoštevali pripombe gospodarskih in kmetijskih organizacij, ki so poslance pozvale k vložitvi zahteve, saj da novela v obdobju negotovosti in rastoče inflacije prinaša ostro davčno politiko do delovno aktivnih.
Diskriminatorna obravnava?
Davčna politika, ki jo uvaja novela zakona, se podpisnikom poziva iz vrst gospodarstva zdi nerazumno ostra do delovno aktivnih ljudi, še posebej do srednjega razreda, pomembno bo vplivala tudi na nižjo samooskrbo s hrano. Poleg tega novela zakona krši ustavne pravice vseh državljank in državljanov, saj uvaja diskriminatorno obravnavo, na kar so večkrat opozorile tudi pristojne službe, so dodali.
Pod poziv so se podpisali predstavniki 13 organizacij, to so Klub slovenskih podjetnikov, Skupina podjetij z notranjim lastništvom, Sindikat kmetov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, AmCham Slovenija, Združenje bank Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije.
Novelo je z odložilnim vetom skušal blokirati že državni svet, a jo je DZ nato še enkrat potrdil. V SDS pa so tik pred glasovanjem vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma, vendar je poslanci niso podprli.
