Novice Svet24

Na območju Upravne enote Ptuj je bilo v študijskem letu 2021/22 okoli 2200 študentk in študentov. Večina jih študira na fakultetah v Mariboru ali Ljubljani. Tisti, ki se odločijo za bolj oddaljena univerzitetna središča, morajo vzeti v zakup tudi precej višje mesečne stroške.

Za študente, ki študirajo v Ljubljani, je največji finančni zalogaj nastanitev. Mesečne najemnine so se letos še dodatno zvišale. Za bivanje v enoposteljni sobi pri zasebniku je treba odšteti okoli 300 evrov na mesec in k temu prišteti še stroške, ki lahko znašajo med 50 in 100 evri. Dražje so tudi dvoposteljne sobe – še v lanskem študijskem letu jo je študent lahko najel za okoli 200 evrov na mesec, v ceno so bili všteti tudi stroški, zdaj toliko znaša samo najemnina. Ob vsem tem je treba dodati še, da se odda praktično vse, tudi najdražje nastanitve, saj je študentov veliko več, kot je v Ljubljani na voljo postelj.

Najugodnejše je bivanje v študentskih domovih, ki na mesec stane okoli 100 evrov. Ker je študentski dom treba plačevati tudi med poletnimi počitnicami, študenti letno zanj plačajo okoli tisoč evrov, najemniki sob v stanovanjih pa morajo za desetmesečno bivanje odšteti do 3500 evrov. Žal pa v študentskih domovih ni prostora za vse študente, saj je število postelj omejeno.

Letos je v terciarno izobraževanje vpisanih okoli 65.100 študentov, v študentskih domovih pa je na voljo nekaj več kot 11.500 ležišč. Številka se v zadnjem desetletju ni prav bistveno spremenila. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) opozarjajo, da so prenizko število študentskih postelj in težave iskanja stanovanja »posledica dolgoletnega zanemarjanja področja in nenadzorovanega naraščanja cen na trgu, ki je posledica splošnega katastrofalnega stanja na stanovanjskem področju. Ker za študente ni dovolj prostora v domovih, se še povečuje pritisk glede najema na trgu, kjer je ponudba za študente manjša, cene pa rastejo.« Država poskuša višino najemnin pri zasebnikih reševati s subvencioniranjem postelj pri zasebnikih, a subvencija znaša zgolj 32 evrov. Za to študijsko leto so sicer zamrznili cene stanarin za bivanje v študentskih domovih, dodatna sredstva zaradi podražitev pa bo zagotavljala država.

Za sobo tudi 300 evrov na mesec, brez stroškov

Črtomir Goznik

Osebni arhiv

Julija Menoni, študentka psihologije v Ljubljani, že štiri leta živi v najemniškem stanovanju, ima svojo sobo, zelo zadovoljna je tudi z lokacijo. Zaradi vse višjih stroškov ogrevanja jo je stanodajalka letos obvestila, da bo plačevala nekoliko višjo najemnino na mesec. »Veliko mojih sovrstnikov poroča o višanju cen mesečnih najemnin. Še večji problem je za študente prvih letnikov, ki nujno potrebujejo študentska stanovanja, ki pa jih skoraj ni ali so zelo draga. Cenovno ugodna stanovanja na dobrih lokacijah se po navadi oddajo prej kot v eni uri.« Pri plačilu vseh stroškov ji pomagajo starši, nekaj prispeva tudi sama, saj je že od začetka študija zelo aktivna in opravlja najrazličnejša priložnostna dela.

Bodoča komunikologinja Zala Veselič je na sobo v enem izmed ljubljanskih študentskih domov čakala dobrega pol leta. Sobo pri zasebniku je začela iskati že konec avgusta. »Septembra in oktobra so že vsa stanovanja po ugodnih cenah in na dobrih lokacijah zasedena. Imela sem srečo in našla res prijetno sobico v eni izmed stanovanjskih hiš za 280 evrov na mesec s stroški vred. Marca letos sem se preselila v študentski dom, sobo si sicer delim s še eno študentko, s katero se dobro razumeva. Mesečni strošek za najemnino se mi je precej znižal, saj za sobo plačujem okoli 100 evrov.« Tudi Zala opravlja vsa mogoča priložnostna dela, dodatni zaslužek ji ob vseh podražitvah vsekakor pride prav, eden izmed pomembnih razlogov za to odločitev je tudi nabiranje delovnih izkušenj.

Študij v Mariboru je cenejši

Osebni arhiv

Študij v Mariboru je za študente s ptujskega območja vsekakor nekoliko cenejši, še posebej za tiste, ki živijo doma. Janja Orovič, študentka ekonomije, se večkrat na teden z avtomobilom pelje v Maribor. Največji strošek torej predstavlja prevoz. Prehranjuje se doma oziroma na študentske bone. Za študij v Mariboru se ni odločila zaradi nižjih stroškov, ampak zato ker je mesto že dobro spoznala v času srednješolskega izobraževanja, o študiju v Ljubljani ni nikoli razmišljala. Vesela je, da je v zadnjem času vse več možnosti za študentsko delo, tudi urna postavka se je zvišala. »Med predavanji je včasih precej prostih ur in tisti čas poskušam čim bolje izkoristiti, tudi z dodatnim delom. Z zaslužkom si lahko sama delno pokrijem stroške ali pa privoščim kaj takega, česar si drugače ne bi mogla,« pravi Janja.

Maribor: za dvoposteljno študentsko sobo od 83 evrov navzgor

Klub ptujskih študentov vsako leto izvede razpis za enkratno socialno pomoč, s čimer pomaga socialno ogroženim študentom in dijakom. Vrednost enkratnega zneska znaša 200 evrov neto na osebo. Vsako leto podelijo pet socialnih pomoči. Letos nameravajo to število povečati, saj glede na stanje ocenjujejo, da bo povpraševanje večje v primerjavi s preteklimi leti. 

V Mariboru se subvencionirane cene študentskih domov razlikujejo glede na kategoriji doma in seveda glede na to, ali gre za enoposteljne ali dvoposteljne sobe, študentom so v nekaterih domovih na voljo tudi apartmaji in garsonjere.

Cene v enoposteljnih sobah se začnejo pri 87,75 evra, najdražje stanejo 156,24 evra. Garsonjera za eno osebo stane 184,55 evra, cena apartmaja se začne pri 184,55 evra, najdražji pa je na voljo za  414,39 evra.

Cenik dvoposteljnih sob je podoben; najnižja cena za študenta v dvoposteljni sobi znaša 83,22 evra, za najdražjo bo treba odšteti 156,24 evra mesečno. Apartmaji za dva študenta stanejo 207,19 evra.

V Ljubljani so razlike v cenah (in ponudbi) med študentskimi domovi manjše; najcenejša enoposteljna soba bo študenta (oziroma starše) stala 88,86 evra, najdražja pa 136,10 evra mesečno. Cene apartmajev se gibljejo od 116,83 do 139,19 evra mesečno.

Najpogosteje bone izkoristijo v pekarnah Žita

Vse dražja je tudi prehrana. Ta strošek sicer nekoliko omilijo študentski boni, vendar je treba za kakovosten dnevni obrok doplačati tudi do štiri evre. Subvencija se bo s prihodnjim letom zvišala z 2,82 na 3,50 evra na obrok. »Žal ugotavljamo, da se največ študentskih bonov izkoristi v pekarnah Žita za obroke, ki niso najbolj zdravi in hranilni (sendviči, bureki). To pa zato, ker ni treba prav nič doplačati. Upamo, da bo na tem področju prihodnje leto, ko se bo dvignila subvencija bona, kaj bolje. Tudi porcije so se marsikje precej zmanjšale, saj ponudniki s trenutnimi cenami nabave hrane ne morejo več shajati,« pove Julija Menoni, ki je tudi študentska inšpektorica za prehrano. Vse tri sogovornice zatrjujejo, da se stroški iz meseca v mesec povečujejo, tudi za številne interesne dejavnosti oziroma športne aktivnosti. Zelo veliko njunih sovrstnikov si je zato ob študiju poiskalo delo. Predvsem zato, da lahko živijo dostojno življenje in si privoščijo vse tisto, kar je bilo pred leti še čisto normalno – kosilo z juho, solato in glavno jedjo, telovadbo, kavico s prijatelji, obisk koncerta, muzeja, razstave …