»Trenutno stanje je nenormalno, dobesedno se utapljamo v delu in izgorevamo. V zimskem času, ko so na pohodu infekcije prebavil in respiratorna obolenja, pa so razmere katastrofalne,« je izpostavila pediatrinja Brigita Habjanič Merc, ki ima skupno opredeljenih 1685 otrok od enega do osemnajstega leta starosti.
Kot določa zakonodaja, je lahko za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti osebni zdravnik specialist pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma pa tudi specialist splošne medicine.
Kot določa zakonodaja, je lahko za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti osebni zdravnik specialist pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma pa tudi specialist splošne medicine. Večinoma se mladostniki po 19. letu starosti preusmerijo k splošnim zdravnikom. Nekateri pediatri pa otroke že ob vstopu v osnovno šolo napotijo v šolske dispanzerje in tako vsaj nekoliko razbremenijo zaposlene v svojih ambulantah. Želja večine staršev sicer je, da bi lahko čim dlje obdržali izbranega pediatra. Slednji namreč najbolj pozna zdravstvene težave njihovega otroka vse od rojstva, v tem času pa se vzpostavi tudi zelo pomembno zaupanje med eno in drugo stranjo.
Na Ptuju sta edini pediatrinji, ki še nista dosegli zgornje meje glavarinskih količnikov, v Zdravstvenem domu Ptuj (Služba zdravstvenega varstva šolarjev, mladine in študentov). Obe sta se zaposlili lani in praviloma vpisujeta šolarje. Glede na podatke ZZZS je ena dosegla 606 glavarinskih količnikov, druga pa 398. »Zelo veseli smo, da nam je uspelo pridobiti dve mladi pediatrinji, ki svoje delo opravljata z vso vnemo in predanostjo. Na ta način smo številnim staršem olajšali pot do izbranega pediatra,« je povedala Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.
V ormoškem zdravstvenem domu so zaposlene po ena pediatrinja, šolska zdravnica in razvojna pediatrinja, ki pokriva pol tima pediatrije in pol tima razvojne pediatrije, saj izvajajo tudi dejavnost razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo otrok. Vse tri opredeljujejo nove paciente, in sicer pediatrinja do petnajstega leta starosti in razvojna pediatrinja do osemnajstega leta. Po pojasnilih direktorice Vlaste Zupanič Domajnko je ena zdravnica napotena na specializacijo iz pediatrije, zato potrebujejo še eno nadomestno specializacijo iz pediatrije zaradi upokojitve v prihodnjih letih.
Mladi pediatri raje v bolnišnice kot v ambulante
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije v slovenskem zdravstvenem sistemu deluje 500 pediatrov, od katerih je pet zasebnikov brez koncesij, preostali pa delujejo v javni zdravstveni mreži.
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije v slovenskem zdravstvenem sistemu deluje 500 pediatrov, od katerih je pet zasebnikov brez koncesij, preostali pa delujejo v javni zdravstveni mreži. Poleg tega imamo 151 specializantov pediatrije. Glede na podatke ZZZS (31. oktobra 2022) na področju primarne zdravstvene dejavnosti deluje 258,8 tima pediatrije, ki jih izvaja skupno 375 izvajalcev. Pri vseh skupaj je opredeljenih 414.298 zavarovancev, povprečno je 1601 opredeljen na tim oziroma 1980,5 količnika na tim.
Na območju podravske regije deluje 23,07 tima pediatrije, dejavnost pa izvaja skupno 34 izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Na tim je povprečno opredeljenih 1394 zavarovancev (1736 glavarinskih količnikov). Od 34 izvajalcev jih polovica sprejema nove zavarovance, ker še ne dosegajo zgornje meje glavarinskih količnikov, ki daje pediatrom možnost odklanjanja novih pacientov (1895).
Stanje na področju pediatrije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na območju podravske regije je torej boljše v primerjavi s povprečjem na področju celotne Slovenije. To pa ne pomeni, da na nekaterih območjih pediatrov ne primanjkuje oziroma niso preobremenjeni. Po mnenju ministrstva za zdravje je glavni problem pomanjkanja pediatrov ta, da se mladi specializanti po specialističnem izpitu raje kot za ambulantno dejavnost odločijo za delo v bolnišnici. »Kot razloge navajajo: togost sistema, ki ne spodbuja odločitve za delo na primarni ravni, pretirana birokratizacija primarne ravni, slaba vključenost primarnih pediatrov v terciarno dejavnost ... Na ministrstvu rešitve vidimo v debirokratizaciji, administrativnih razbremenitvah, ustreznem nagrajevanju in podobno, kar že urejamo z nekaterimi interventnimi ukrepi,« so zapisali.
