Dokumentarec Ozadje švedskega modela razkriva odločanje in razmišljanje enega najslavnejših epidemiologov na svetu – švedskega strokovnjaka Andersa Tegnella, ki je zaradi zelo drugačnega vodenja epidemije od drugih držav postal za nekatere heroj za druge norec. Napadali so njegovo zasebnost, mu grozili, on pa se je mimo protestnikov mirno sprehodil ali zapeljal s kolesom in komentiral, da imajo ljudje vso pravico protestirati. Tudi švedska ministrica za zdravje Lena Hallengren je postala tarča obtožb in napadov znotraj države, Švedi pa so se morali zagovarjati tudi pred svetom. Ta se je oziral k Švedom in še vedno se po malem sprašuje, ali so ravnali prav. Se jim je obrestovalo? Epidemija ni tekma, ampak maraton, je že na začetku poudaril njihov strateg. »Virus bo še dolgo z nami in morali se bomo naučiti živeti z njim.«
Ljudi ne morete zapreti
Javnozdravstvene ustanove zelo pogosto dobivajo poročila o primerih vnetij dihal na Kitajskem, ki jih povzročajo nenavadni virusi gripe. Zato tudi glavni švedski epidemiolog temu sprva v začetku leta 2020 ni posvečal veliko pozornosti. Potem se je začelo zares in Evropa je zaradi koronavirusa začela zapirati meje. »Že desetletja razpravljamo o tem, kako ravnati ob pandemiji. Vsi se strinjajo, da zapiranje meja ni prava pot. O omejevanju družbenega življenja skorajda nismo govorili. Vsi so pravili, da zapiranje šol najbrž nima velikega učinka. Potem pa so storili ravno to, ne da bi veliko razpravljali o tem,« je povedal Tegnell, epidemiolog z bogatimi izkušnjami. Na arhivskih posnetkih ga vidimo v središču epidemije mrzlice, kjer poudari ravno to: »Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da zapiranje meja ne pomaga. Strinjam se, da ljudi ne morete tako zapreti.«
Medtem ko je sosednja Finska zaprla svojo prestolnico, ji Švedi niso sledili. Strokovnjaki javne agencije za zdravje in zdravstvenega ministrstva so takoj čutili pritisk in ministrica za zdravje Hallengren je razložila, da morajo razmišljati tudi o tem, kakšna družba bodo po koncu epidemije in da pri odločitvah zaupa strokovnjakom, saj gre za zapleteno situacijo.
Švedi niso bili brez ukrepov
Druge države se niso zadrževale pri kritikah švedskega pristopa. Nenehno so se morali zagovarjati in tuji javnosti (tudi političnim voditeljem) pojasnjevati, da imajo tudi oni ukrepe. »Drugi radi kritizirajo Švedsko, čeprav nikakor ne vplivamo nanje. Morda poskušajo tako upravičiti svoje stroge ukrepe, zaprtje. Problematično je primerjati poročila o številu dnevno umrlih, ko se države z ukrepi različno odzivajo. Nobena država pa ne more reči: Če bodo vsi ravnali kot mi, ne bo več bolnih,« je dejala Švedska zdravstvena ministrica.
Tegnell je moral odgovarjati na številna vprašanja novinarjev z vsega sveta, po eni izmed novinarskih konferenc ga je čakalo kar 19 medijskih ekip še za dodatni intervju. Očitali so mu pristop z velikim tveganjem, na kar je odgovoril: »Če otroci ne gredo v šolo, je tudi to pristop z velikim tveganjem.«
Medtem ko smo v Sloveniji politiko pozivali, naj epidemijo prepusti epidemiologom, je del švedske javnosti protestiral proti Tegnellu, češ naj odstopi in da je čas za politiko. Tegnella so napadli celo osebnostno, tudi psihiater je postavil različne diagnoze zanj. To je vplivalo nanj in direktor švedske agencije za javno zdravje ga je branil: »Gre za obsežno delo, za zapletene in tehtne pogovore cele ekipe, Tegnell ne vodi epidemije kot kakšnega malega podjetja. Kritike ne samo da so bile do njega krivične, temveč so sramotne.«
Tekmovanje v številu mrtvih
Švedska javnost je Tegnellu očitala, da ne zaščiti starejših v domovih, kjer da ljudje umirajo kot muhe. Rešite državo, starejši umirajo, je pisalo na transparentih. »Ampak tudi v državah s popolnim zaprtjem imajo težave v domovih za starejše,« je odgovarjal. In seveda pozval domove, da morajo strogo upoštevati protokole.
V svetovnih medijih pa so se vrstili naslovi, da ima Švedska največje število mrtvih na prebivalca, da ima največjo umrljivost na svetu ... Desno usmerjeni švedski politiki so hoteli zapreti šole, vodja švedskih demokratov je celo dejal, da gre za masaker.
»Čudno je to tekmovanje v številu mrtvih. Seveda je strašno, ampak to je zelo slab način opazovanja razvoja pandemije. Noben strokovnjak, epidemiolog, ga ne bi nikoli izbral.« Pa je življenje in smrt dobro merilo za to, kako zaščiteno je prebivalstvo? »Ja, ampak uporabiti samo to merilo je čudno. Bolezen, zaradi katere mnogi ne morejo delati tri, štiri, pet mesecev, je za družbo veliko hujša kot bolezen, ki ubija. Pomembno je razmišljati tudi o tem, kaj je etično. Ko razmišljamo o posledicah, postane zapleteno,« odgovarja Tegnell in pojasnjuje, da je treba ob omejevanju stikov upoštevati tudi, ali bo zaradi pandemije več duševnih bolezni in samomorov. Ukrepi na Švedskem so prinesli manj stranskih učinkov kot v drugih državah.
Šopki in spremembe
Poleg napadov so švedski epidemiologi prejemali ogromno zahval, celo šopke in pisma. »Javni zavodi po navadi ne dobivajo rož, ljudje so zadovoljni. Za vse nas je bilo pomembno, da dobimo potrditev, da nismo nori,« je dejal Tegnell, ki je po devetih letih naposled zamenjal delovno mesto. Odšel naj bi k Svetovni zdravstveni organizaciji v Ženevo, a so naposled dogovori očitno padli v vodo in je še vedno na švedski agenciji za zdravje. Kot je razumljeno, ne več kot državni epidemiolog. Tudi politična situacija je od letošnje jeseni na Švedskem povsem drugačna.
