"Pokazali smo, da lahko vodni top namesto solzivca pomaga tam, kjer ga ljudje najbolj potrebujejo. Da podpiramo in varujemo svobodo izražanja in zbiranja na protestih. Da aktivno delujemo na področju preprečevanja nasilja v družini, nad ženskami in otroci," je med drugim povedala Tatjana Bobnar.
»Razmere na področju varnosti in svobode javne besede v Sloveniji vsak dan bolj spominjajo na nacistično Nemčijo leta 1933, saj da se »ljudi lovi, po ulicah pa sliši vpitje in pozive k smrti,« je govoril Grims, ki meni, da je že to dovoljšen razlog za interpelacijo zoper Bobnarjevo.
Po njegovih se v zadnjem času v Sloveniji povečuje število nezakonitih prehodov meje in ob tem prošenj za azil. Ograja po njegovi oceni učinkovito omejuje nezakonite prehode, zaradi odstranitve ograje pa ministrici očitajo opustitev dolžnostnega ravnanja priprave strokovnih podlag pred začetkom odstranjevanja zaščitne ograje na južni meji in zavajanja javnosti v zvezi s tem.
Grims je nato zašel v besedičenje glede svobode javne besede in o delu ministrice za kulturo, zato ga je podpredsednica Državnega DZ Nataša Sukič prekinila in opozorila, naj se drži teme. »Svoboda javne besede, spoštovani kolega, ima tudi svoje omejitve, kot je, da se omejuje sovražni govor. Spoštovani kolega, izklopila vas bom, če ne boste upoštevali pravil v tej hiši. Danes imamo interpelacijo. Zakaj? Ker ste jo vi sprožili, torej se držite teme, ne govorite vse povprek v imenu svobode besede,« je dejala Sukičeva.
Grims pa je še nadaljeval po svoje, o napadih na opozicijo, nedejavni policiji, o nevladnih organizacijah. Sukičeva mu je zato izrekla opomin.
Javnost znova zaupa policiji
Naposled je prišla na vrsto ministrica Tatjana Bobnar, ki očitke v interpelaciji zavrača kot neutemeljene in zavajajoče. Dejala je, da si s sodelavci prizadeva za zagotavljanje zakonitosti, reda in varnosti za vse. Ob tem je izpostavila, da je njen predhodnik Aleš Hojs na vlado pošiljal neustavne odloke, s katerimi je vlada nesorazmerno posegala v človekove pravice, ob tem pa ustrahovala ljudi z do tedaj še neuporabljeno količino solzivca. »Prvi rezultati po slabih petih mesecih našega delovanja nas opogumljamo v tej usmeritvi, saj podatki kažejo, da javnost policiji znova zaupa,« pravi Bobnarjeva.
Očitek, da so se migracije povečale zaradi odstranjevanja žice na meji, je zavrnila kot zavajajoč, saj da je primerjava s covidnima letoma 2020 in 2021 neprepričljiva zaradi v tem obdobju zmanjšane mobilnosti ljudi. Primerjava z bolj reprezentativnim letom 2019 pa pokaže, da je bilo nereguliranih prehodov meje do 6. novembra za 46,4 odstotka več kot v istem obdobju leta 2019.
Izkušnje z drago in tehnično zapleteno ograjo na Madžarski meji tudi kažejo, da migracij ne preprečuje, temveč jih le dela nevarnejše za vse vpletene. Trend nezakonitih prehodov meje je sicer značilen za celotno EU, je dejala sklicujoč se na podatke Frontexa, Slovenija torej ne more biti oaza brez migracij in prav zato jih je treba upravljati z migracijsko politiko, ki so jo na ministrstvu tudi začeli pripravljati.
