V torek je bila v Mariboru tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Gospodarskega interesnega združenja regijskih centrov za predelavo odpadkov Slovenije in Zbornica komunalnega gospodarstva spet opozorili na nevzdržno stanje na področju prevzemanja odpadne embalaže. »Spet smo v situaciji, ko je sistem pred kolapsom,« je povedal Janko Kramžar, predsednik Gospodarskega interesnega združenja regijskih centrov za predelavo odpadkov Slovenije in dodal: »Naš poziv je, naj vlada, ki ima moč, poskrbi za rešitev tega problema. Če ta trenutek ni druge rešitve, kot je bila tista izpred dveh let, pozivamo, naj se poskrbi za interventni odvoz.«
Več kot desetletje težav
Predstavnik Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Sebastijan Zupanc je pojasnil, da težave segajo že v leto 2008. Po njegovih podatkih je v skladiščih komunalnih podjetij trenutno več kot osem tisoč ton odpadne embalaže, do konca leta je bo še več. Poudaril je, da vsa komunalna podjetja mesečno poročajo o neprevzeti odpadni embalaži inšpektoratu, zato je ta dobro seznanjen z razmerami ter je skupaj z ministrstvom za okolje in prostor odgovoren za »kupe odpadne embalaže, ki predstavljajo ekološki, sanitarni in navsezadnje tudi požarni problem in tveganje«.
Zmeda na trgu
O tem, kje so vzroki za letošnje težave, smo v našem mediju v zadnjem času že veliko napisali. V minulih letih so morala podjetja za pobiranje odpadne embalaže te pobrati toliko, kolikor je znašal njihov tržni delež v tekočem letu. Po stari uredbi se je nato ob izračunu novih tržnih deležev naredila izravnava, tako da je vsaka družba za ravnanje z odpadno embalažo v povprečju pobrala toliko odpadne embalaže, kolikor je znašal njen delež. Aprila 2021 je v veljavo prišla nova uredba, v kateri pa ni bilo odrejene izravnave. Na napako v uredbi so družbe opozorile ministrstvo za okolje, ki jo je odpravilo s popravkom uredbe, ki je začela veljati septembra 2022.
Sodišče zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe
Na napako v uredbi so se družbe odzvale različno. Medtem ko so se nekatere odločile pobirati toliko, kot bo v tem letu znašal njihov povprečni tržni delež, je družba Slopak močno znižala cene, v upanju, da bo lahko strankam zaračunala embalažnino, ne bo pa ji treba pobrati embalaže. Njihov načrt se je izjalovil, saj je vlada s septembrom popravila uredbo in v njej spet določila izravnavo. Izračunani so bili tudi novi tržni deleži oziroma deleži odpadne embalaže, ki jih mora posamezna družba pobrati. Slopaku je bilo tako določeno, da mora v oktobru, novembru in decembru prevzeti 82,2 odstotka mešane komunalne embalaže. V podjetju so se na odločitev vlade pritožili, sprožili upravni spor in zahtevali tudi presojo ustavnosti. Zahtevali so tudi izdajo začasne odredbe, ki bi jim omogočala, da izpeljejo svoj prvotni načrt, po katerem bi lahko svojim novim strankam zaračunavali prevzem embalaže, v resnici pa bi ga moralo izvesti katero od konkurenčnih podjetij. A sodišče je v četrtek zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.
Mamili z nizkimi cenami, jih bodo zdaj višali?
Slopak je v zahtevi za začasno odredbo zapisal, da bi prevzemanje odpadne embalaže na podlagi nezakonito določenega tržnega deleža zanj pomenila visoke finančne stroške, ki bi ga v celoti bremenili, posledično pa njegove zavezance, ki so vključeni v njegov sistem ravnanja z odpadno embalažo. Dodali je, da bodo zaradi povečanja stroškov prisiljeni povišati cene embalažnine, kar bi pomenilo odpovedi pogodb in izstop zavezancev iz njegovega sistema ravnanja z odpadno embalažo, ali pa bo tožnik posloval z visoko finančno izgubo.
Zakon je jasen
Tako vladna uredba kot njena sprememba v septembru sta na trg vnesli veliko zmede, a vseeno je treba izpostaviti dejstvo, da uredba določa le način izvajanja zakonodaje, ki pa pravi, da je družba za ravnanje z odpadki dolžna prevzeti odpadno embalažo svojih strank. Zakon o varstvu okolja, ki se v tem delu ni spreminjal, pravi, da morajo DROE prevzeti vso odpadno komunalno embalažo (12. odst. 20. člena). To delajo na račun zavezancev, proizvajalcev. Prav tako iz 13. odstavka izhaja, da je njihov delež enak deležu vseh njihovih strank.
Izgovori in izogibanje
Medtem ko vse ostale družbe za ravnanje z odpadki načrtujejo, da bodo do konca leta pobrale deleže, ki so jim bili določeni, je Slopak že v začetku oktobra komunalna podjetja začel obveščati, da svojih obveznosti ne bo izpolnil oziroma bo prevzel le delež, ki mu je bil določen v starem okoljevarstvenem dovoljenju. Kot smo uspeli izvedeti, je bilo družbi že izdano novo dovoljenje, a ji ga je nemogoče izročiti. Za potrditev teh navedb smo prosili tudi ministrstvo za okolje, a odgovorov na naša vprašanja do konca redakcije nismo prejeli.
Posledice
Z vso nastalo zmedo se bodo še več mesecev, če ne celo let, ukvarjala sodišča. Vprašanje pa je, kaj bo z embalažo in kdo bo plačal njen prevzem. Kot smo pisali že na začetku, predstavniki izvajalcev javnih služb zahtevajo rešitev vlade, tudi v obliki interventnega odvoza, če bo treba. Na drugi strani se znajo v nezavidljivem položaju znajti nove stranke podjetja Slopak, ki jim glede na navedbe iz zahteve za začasno odredbo zdaj grozijo višje cene. Če Slopak svojih obveznosti dejansko ne izpolni, pa bi lahko na podlagi 15. člena ZVO-1 vlada nastale stroške prevalila na njegove stranke. Zakon namreč pravi: »Če združenje proizvajalcev ali druga gospodarska družba v določenem obdobju ne izpolni obveznosti iz dvanajstega odstavka tega člena, so za izpolnitev teh obveznosti subsidiarno finančno odgovorni proizvajalci, ki so za skupno izpolnjevanje obveznosti pooblastili to združenje ali družbo, pri čemer posamezni proizvajalec krije stroške ravnanja za delež odpadkov, ki je enak količniku med maso izdelkov PRO, ki jih je ta v določenem obdobju dal na trg v Republiki Sloveniji, in maso takšnih proizvodov, ki so jih v istem obdobju dali na trg v Republiki Sloveniji vsi proizvajalci, s katerimi skupno izpolnjuje obveznosti PRO.«
Rešitev
Na torkovi tiskovni konferenci je komunalna zbornica predstavila tudi rešitev, ki bi v veliki meri prinesla red na trg prevzemanja komunalne embalaže. Na ministrstvo za okolje so že konec oktobra poslali predlog spremembe uredbe o ravnanju z odpadno embalažo, ki temelji na tem, da bi družbe za ravnanje z odpadno embalažo dobile od proizvajalcev plačano le toliko, kolikor bi dejansko prevzele odpadne embalaže od izvajalcev javne službe in regijskih centrov za obdelavo odpadkov. »Dejstvo je, da je ključen problem v tem, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo v preteklosti in še vedno dobile plačano za ravnanje z embalažo od proizvajalcev, kljub temu da nekatere niso izpolnile svoje obveznosti,« so ob tem poudarili.
