Tomo Križnar o gobavcih v Nubskih gorah: "Mimo njih marsikje najraje hodijo z zaprtimi očmi"

Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar sta priredila dobrodelni koncert v ljubljanskem Kinu Šiška z namenom zbiranja humanitarne pomoči za obolele z gobavostjo v nubskih gorah v Sudanu.

Aktivist, humanitarec, avtor več potopisov in in režiser Tomo Križnar, ki že desetletja opozarja na tragedijo afriških staroselcev na meji med severnim in južnim Sudanom, leta 2017 presenečen ugotovi, da tam živijo gobavci brez kakršnekoli zdravstvene oskrbe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ima na voljo učinkovita zdravila, a do ljudi zaradi vojne, nedostopnosti področja in pomanjkanja politične volje ne pridejo.

»Še naprej bomo zbirali donacije za transportno vozilo za gobavce, vse dokler ne bomo imeli zbranih 35.000 evrov za nakup transportnega vozila, ki bo gobave bolnike, s težko dostopnih Nubskih gora vozil v tamkajšnjo edino bolnico Matere Usmiljene, kjer gobavce tudi zdravijo!,« pravi Tomo Križnar. Na dogodku, kjer je Tomo imel tudi predavanje, pa so premierno prikazali dokumentarni film Toma Križnarja in njegove žene Bojane Pivk Križnar z naslovom Trohnenje 2022, pokrovitelj dogodka pa je bil še vedno aktualni predsednik Borut Pahor. Ta je zakonca Križnar sprejel v začetku meseca, ko sta mu predstavila politične, družbene in humanitarne razmere v Sudanu, kjer sta se nazadnje mudila v začetku leta.

Tragedija v Nubskih gorah traja že dolga leta,

Kot sta povedala zakonca Križnar, so razmere v nubskih gorah katastrofalne, med drugim zaradi nedostopnosti bolnišnic ter pomanjkanja zdravil proti gobavosti in drugim boleznim, prav tako je na območju močno otežen dostop do pitne vode. »K temu je treba prišteti še dejstvo, da humanitarna pomoč tja skorajda ne more priti,« poudarjata zakonca Križnar. Nube namreč živijo na območju, kjer že dolgo potekajo spopadi med tamkajšnjimi uporniki in sudansko vojsko. Sudan je tretja največja afriška država in nekdanja britanska kolonija, kjer živijo različne etnične skupine. Zgodovino države zaznamujejo oboroženi konflikti, pri čemer je javnosti najbolj znan konflikt v Darfurju. Sudan je v primežu hude gospodarske krize: cene rastejo, primanjkuje pa tudi osnovnih življenjskih dobrin (živil, goriva, zdravil).

Predstavili so novi dokumentarni film z naslovom Trohnjenje 2022.

Častni gostje in popularni glasbeni gostje

»Predsednik Sudanske ljudske osvobodilne vojske in gibanja (SPLA), poveljnik Abdalaziz Adam Alhilu je nagovoril vse zbrane in na kratko predstavil trenutno politično situacijo okoli milijona Nub, ki živijo pod okriljem SPLA (Sudan People's Liberation Army).

Vsi zbrani smo imeli priložnost slišati tudi izjemnega armenskega zdravnika dr. Toma Catena, ki je od jutra do večera predan svojemu zdravniškemu delu v bolnici Matere Usmiljene v Nubskih gorah, kot direktor bolnice pa skrbi tudi za zdravljenje gobavcev,« je visoke goste, med katerimi ni manjkalo niti znanih Slovencev in Slovencev oziroma častnih gostov, med katerimi so bila na primer tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, predsednica Izvršnega odbora Svetovne Zdravstvene Organizacije dr.Vesna Kerstin Petrič, Jože Kopeinig, vodja konzularnega oddelka na MZZRS Andrej Šter, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar ter režiserja, vsestranska umetnika in idejna podpornika vseh Križnarjevih akcij ter ko-režiserja vseh njegovih dokumentarnih filmov Maja Weiss in Peter Braatz.

Med mnogimi znanimi častnimi gosti je bila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

Zbiranje vtisov: adrenalin popušča

gen-i, elektrika, električna-energija, sončna-elektrarna

Ekipa

Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba

»Še včeraj se je bilo po toliko vtisih in čustvih popolnoma nemogoče zbrati in kaj zapisati. Danes adrenalin počasi popušča, telo je mehko in plehko. Samemu sebi pripenjati hvalo je tudi neumnost. Zato med številnimi prejetimi pohvalami objavljamo komentar slovenskega režiserja, scenarista, skladatelja, montažerja in igralca Vincija Vogua Anžlovarja: »Čustveno, inteligentno, karajoče (T)rohnenje... Rohnenje. Tomo in Bojana Križnar sta rekla: »Midva sva amaterja glede filma...«. Ampak v čustvenih globinah, kamor se onadva podajata pa smo mi popolni šalabajzerji. Da smo lahko skrili solze pa je poskrbel Igor Leonardi z ekipo... Je rekel: »Tok vas je prišlo - v torek - novembra...,« je še povedal Tomo Križnar.

V humanitarne namene je zapel tudi Vlado Kreslin.

Predvsem sta z ženo Bojano ponosna, da se je oglasilo toliko slovenskih glasbenic in glasbenikov, ki so podprli projekt. »Ja, res. Toliko jih je bilo, ki so gobave bolnike iz Nubskih gora, mimo katerih marsikje najraje hodijo z zaprtimi očmi, počastili s svojim prihodom, z odprtostjo in pripravljenostjo razumeti sočloveka. Fake Orchestra, Lenart de Bock, Maja Keuc-Amaya, Vlado Kreslin, pevski zbor Sankofa, Prismojeni profesorji bluesa, Pero Lovšin, Grega Skočir, Batista Cadillac, Afriški bobnarji in glasbena skupina Mrfy. Kot že ničkolikokrat ste ponovno odprli svoja srca, podarili svoj čas in pričarali nepozabno energijo, tokrat za gobave bolnike. Hvala vam,« je še dodal raznežen Tomo.

Do sedaj zbral 16 tisoč evrov, cilj: 35 tisoč evrov

Ker potrebujejo 35 tisoč evrov, nas je zanimalo, koliko jim je uspelo zbrati? »Skupaj, z vsemi odtegljaji Kina Šiška (2 evra kot kulturni evro ter stroški za tehnično osebje in varnostnike), uspelo zbrati 5.289,80 evrov. Z donacijami slovenskih Korošcev- 10.000 evrov ter z zbranimi prispevki na projekciji v Kamenjah na primorskem- 400 evrov in na FSF Portorož 438 evrov ter z dvema donacijama na našem TRR: SI56 0400 1004 8620 172; BIC banke: KBMASI2X; S PRIPISOM: Transportno vozilo za gobavce, 100 evrov, smo skupaj zbrali že 16.227,80 evrov,« je Tomo ponosen na sodržavljane, ki pomagajo Nubam.

Kaj se je dogajalo v Sudanu z Nubami?

Sudan je tretja največja afriška država in nekdanja britanska kolonija, kjer živijo različne etnične skupine. Zgodovino države zaznamujejo oboroženi konflikti, pri čemer je javnosti najbolj znan konflikt v Darfurju. Sudan je v primežu hude gospodarske krize: cene rastejo, primanjkuje pa tudi osnovnih življenjskih dobrin, torej živil, goriva, zdravil. Po odhodu Angležev leta 1956 so se Nube naenkrat znašli na prvi frontni črti. Nubske gore danes razmejujejo severni arabski in južni afriški, črnski svet, piše Reuters. Takoj po odhodu Angležev so južni, afriški Sudanci dvignili orožje, ker so se bali, da bodo po odhodu kolonialistov zavladali arabski severnjaki. Severni Sudanci so tako začeli vsiljevati afriškemu delu islamske zakone s šeriatskim pravom. Nube in druga afriška ljudstva na jugu Sudana, torej Dinke, Šiluki, Nueri, Azande tega niso želeli. Tako so se znašli na fronti med dvema vojskama: na eni strani je arabska vladna vojska, na drugi pa osvobodilna vojska južnega Sudana (SPLA).

Nubska plemena so se uporniški vojski priključevala vse 1985. leta. Ko pa so nubski zavezniki, pleme Nuerov, prestopili na stran osvobodilne vojske, so Nube ostali odrezani od sveta. Vlada se je odzvala z načrtom za popoln genocid. Dva milijona ljudi je poskušala na vse načine iz gora preseliti v puščavo na severu in okoli glavnega mesta Kartuma v koncentracijska taborišča, kjer moške uporabljajo za delovno silo, mlajše prevzgajajo, ženske imajo za svoje priležnice. To so tako imenovana 'taborišča miru', ki za tujce težko ali pa sploh nedostopna.

Tomo Križnar že dolga leta opozarja na neučinkovitosti humanitarnih organizacij, vključno z Unicefom in OZN, ki da Nubam ne pomagajo, temveč jim celo škodujejo. Očita jim genocid, saj pomagajo organizirati koncentracijska taborišča, v katera s hrano zvabljajo Nube s hribovja in kjer naj bi mlade fante na hitro izurili in jih, kot nekoč janičarje, poslali na bojišča nad lastne brate. Opozarja, da arabska fundamentalistična sveta vojska napada, požiga, posiljuje in ubija ostanke nekoč milijonskega, danes pa preganjanega ljudstva.