Največ denarja na račun ministrstva
Odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle je od ustanovitve decembra 2014 do danes največ javnih sredstev, 231.344,62 evra, nakazalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kako sprejemljiva je odločitev predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar in kakšno sporočilo daje navadnim državljanom davkoplačevalcem, da si kot solastnica in direktorica uspešne odvetniške družbe izplačuje dohodek zgolj v višini povprečne bruto plače?
Plača iz predsedniške palače
Da si predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar izplačuje nizek dohodek, je razvidno iz njenega informativnega izračuna dohodnine za leto 2021, objavljenega na njeni spletni strani. Njena neto plača, ki je v višini povprečne neto plače, znaša okoli 1300 evrov, kar pomeni, da plačuje prispevke iz svoje plače okoli 700 evrov mesečno. Če bo izvoljena za predsednico, bo uvrščena v najvišji, 65. plačni razred z bruto plačo 5400 evrov. Njeno neto izplačilo bo zaradi plačanih prispevkov 2200 evrov mesečno znašalo 3200 evrov.
Zgolj »pokvarjen umetniški vtis«
Za Reporter sta plačevanje davkov in dohodek predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar pojasnjevala finančna strokovnjaka, ki nista želela biti imenovana. Izpostavljeno je bilo, da je predsedniška kandidatka v vseh televizijskih debatah doslej povedala, da z možem Alešem Musarjem plačujeta davke v Sloveniji. Kot slovenska rezidenta morata torej v skladu z bilateralnimi pogodbami, ki jih ima Slovenija z drugimi državami, plačati del davka državi, kjer imata podjetje, razliko do finalnega davka pa Sloveniji; na ta način je preprečena dvojna obdavčitev.
Kadar govorimo o premoženju Pirc Musarjeve, je mišljeno njeno podjetje oziroma odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle, je poudaril eden od sogovornikov. V tej odvetniški družbi z omejeno odgovornostjo ima Pirc Musarjeva 47,5-odstotni lastniški delež, prav tako Lemut Strletova in tretji družbenik še pet odstotkov.
Po mnenju davčnega svetovalca je mesečni dohodek Nataše Pirc Musar 2000 evrov presenetljiv glede na uspešnost družbe. Gre pač za prosto odločitev, s katero se sicer lahko »pokvari umetniški vtis«, ko ljudje pravijo, da plačuje premalo prispevkov, a v resnici ji je nekdo pravilno svetoval, kolikšno naj bo njeno mesečno izplačilo bruto dohodka. Gre torej za zakonito izplačilo, četudi je na prvi pogled v nebo vpijoče.
Pričakovani dobiček
Odvetniška družba je leta 2021 ustvarila 125 tisoč evrov bruto dobička. Ta je lahko zaradi nepriznavanja nekaterih stroškov tudi nekoliko manjši. Od tega so družbeniki dolžni plačati davek, in tako jim je na koncu ostalo okoli 90 tisoč evrov poslovnega dobička, ki se lahko prenese ali deli med solastnike. V primeru delitve, kot pojasnjuje sogovornik, je Pirc Musarjeva upravičena do dobička 47,5 odstotka, torej toliko, kolikor znaša njen lastniški delež, ob izplačilu dividend pa je seveda nemudoma odtegnjen posebni davek. Če je z delovanjem družbe karkoli narobe, so za to, kot pravi finančni strokovnjak, na voljo kontrolni mehanizmi. Morda pa si je odvetniška pisarna glede uspešnosti oziroma neuspešnosti preostalih povezanih podjetij že naročila neodvisno finančno revizijo, kar pa ni znano.
Pogodbe, ki izstopajo
Trditev Nataše Pirc Musar, da dobro zasluži, je po mnenju še enega sogovornika, prav tako finančnega strokovnjaka, v nasprotju z višino dohodka, saj 2000 evrov bruto ne kaže uspešnosti poslovanja. Prav bi bilo, kot dodaja, da bi navedla, ali ima sklenjene tudi kakšne podjemne pogodbe, ali prejema honorarje … Opozoril je na sodelovanje njene odvetniške družbe pri javnih naročilih, kjer zneski nikakor niso majhni. Samo v štirih letih, od ustanovitve decembra 2014 do 2018, je njena družba imela okoli 425 tisoč evrov vredna javna naročila, kar pomeni vsako leto okoli 100 tisoč evrov, torej 10 tisoč evrov mesečno. Za odvetniško pisarno so to vsekakor zelo dobre pogodbe.
Neporabljene dividende
V premoženjski kartici, objavljeni na njeni spletni strani, je najprej navedla svoje prihranke v bankah – 30 tisoč evrov, nato finančne naložbe – 243.000 evrov, ter 145 delnic družbe Krka. V Odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle ima že omenjeni 47,5-odstotni delež, v Info hiši, d. o. o., 50-odstotni delež, v podjetju Ruska dača, d. o. o., pa 14,6 odstotka. Objavila je tudi premoženjsko kartico svojega moža Aleša Musarja.
Po prejemu dodatnih novinarskih vprašanj se je odločila za objavo skupnega pojasnila, v katerem je glede svoje plače v letu 2021, razvidne iz dohodninske odločbe, zapisala, da ni zelo visoka: »Kot direktorici odvetniške družbe mi je pomembno, da so vse tekoče obveznosti redno poravnane.« Čez leto tako prejema zmerno plačilo, njena nagrada kot solastnici družbe pa je odvisna od uspešnosti poslovanja. »Dividende, ki jih nisem porabila, so v premoženjski kartici vidne med finančnimi naložbami.« Finančne naložbe so izkazane za 243 tisoč evrov in verjetno so v tem znesku zajete dividende preteklih let.
Konzorcij Nataše Pirc Musar
Po javno objavljenih podatkih v aplikaciji Erar je Odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle od ustanovitve decembra 2014 do danes največ javnih sredstev, 231.344,62 evra, nakazalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na ministrstvu so v odgovoru za Reporter sicer pojasnili, da odvetniška družba zanje ni opravljala nobenih storitev, se je pa kot nosilni partner v konzorciju s podjetjem Ascaldera prijavila na javni razpis Raziskovalne razvojne spodbude. Projekt se je zaključil leta 2020, in tako so leta 2021 prejeli izplačilo tretjega in zadnjega: »Vrednost celotne pogodbe je znašala 242.323,83 evra, dejansko izplačano na osnovi potrjenih upravičenih stroškov je bilo 231,344,62 evra.« Kot vodilnemu v konzorciju je podjetje Pirc Musarjeve prejelo 91.348,58 evra, podjetje Ascaldera pa 139.996,04 evra.
Podjetje Ascaldera, ki ga vodi Irena Jakša Zupančič, je svetovalno-informacijsko podjetje z blokiranimi računi v letu 2022, zato smo na računsko sodišče naslovili vprašanje glede preverjanja javnega naročila, pri katerem sta v konzorciju skupaj sodelovala Ascaldera ter Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle. Računsko sodišče je v odgovoru pojasnilo, da se brez predhodne opravljene revizije ne more opredeliti do konkretnega ravnanja uporabnika javnih sredstev: »Trenutno na računskem sodišču ne poteka revizija, v kateri bi preverjali omenjeno javno naročilo.«
Večji javni plačniki
Med večjimi javnimi plačniki, kjer je prejemnik Odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle, sta s 35.900 evri Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič s 74.885,42 evri. Vrtec Najdihojca je družbi doslej nakazal 44.282,77 evra.
Dom upokojencev Ptuj je odvetniški družbi Pirc Musarjeve plačal 33 tisoč evrov, Univerza v Mariboru pa 54 tisoč evrov. Na mariborski univerzi so za Reporter odgovorili, da jih je odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle zastopala v nekaterih sodnih sporih s področja upravnega prava, prava varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja.
Ponujanje enakih storitev
Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, je pojasnila, da je dom od leta 2015 do 2020 sodeloval z odvetniško družbo v nekaj sodnih postopkih, med drugim v postopku proti bivši direktorici zaradi izplačila preveč izplačanih plač. Prav tako je odvetniška družba zastopala dom v postopku proti bivši zaposleni zaradi vračila razlike pri plači. Vloženi sta bili še dve kazenski ovadbi, prav tako proti bivši zaposleni.
Dom upokojencev je z odvetniško družbo sodeloval tudi pri informacijah javnega značaja, saj je prejemal večje število kompleksnih zahtev v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. V sodelovanju z družbo je bilo tudi predavanje za zaposlene o varstvu osebnih podatkov in varovanju zasebnosti na delovnem mestu. Za družbo so se odločili, ker so v njej strokovnjaki na tem področju. Seveda, kako tudi ne, saj je bila Nataša Pirc Musar do odprtja odvetniške pisarne kar dva mandata informacijska pooblaščenka (od leta 2005 do 2014). Ob tem je presenetljivo, da se ptujski dom upokojencev ni odločil sodelovati z Informacijskim pooblaščencem RS. Lahko se tudi vprašamo, ali lahko nekdo, ki je bil prej dva mandata informacijski pooblaščenec, kot je bila Nataša Pirc Musar, ponuja povsem enake storitve takoj zatem, ko se preseli v odvetniško pisarno.
