Zmagovalec prvega kroga predsedniških volitev in poslanec SDS Anže Logar se je rodil leta 1976 v Ljubljani. Pri 24 letih je leta 2000 diplomiral na visoki poslovni šoli na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na temo Globalna potrdila o lastništvu in njihova uporaba na primeru SKB banke.
Svojo politično pot je začel tlakovati marca 2001, ko je bil izvoljen za člana izvršilnega mestnega odbora SDS Ljubljana. Dva meseca pozneje je bil na sedmem kongresu SDS v Celju izvoljen še v izvršilna odbora SDS in strankinega podmladka SDM.
Po diplomi se je zaposlil v SKB banki, leta 2003 pa je postal prvi Slovenec, ki je dobil zaposlitev v Evropskem parlamentu. Prevzel je mesto svetovalca za Slovenijo v poslanski skupini Evropske ljudske stranke (krščanski demokrati) – evropski demokrati.
Leta 2006 je predsednik SDS Janez Janša v času svoje prve vlade Logarja »vpoklical« nazaj v Slovenijo, kjer je prevzel vodenje odnosov z javnostmi v vladni službi za evropske zadeve.
Na vrhunci priprav na prvo predsedovanje Slovenije Evropski uniji, sredi leta 2007, ga je Janševa vlada imenovala za vršilca dolžnosti vladnega urada za komuniciranje. Januarja 2008 ob začetku slovenskega predsedovanja je bil Logar imenovan za direktorja Ukoma s polnimi pooblastili.
Sporno obveščanje tujih novinarjev
Tik pred tem je Logar poskrbel za prvo afero. Jeseni 2007 je 571* slovenskih novinarjev podpisalo peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje Slovenije, v kateri so podpisniki predsednika SDS in vlade Janeza Janšo obtožili omejevanja medijske svobode. Janševa vlada je takrat svoje kadre nastavljala na nacionalni televiziji, Slovenski tiskovni agenciji in časniku Delo.
Ob začetku slovenskega predsedovanja EU je v Slovenijo prišlo več kot 50 dopisnikov osrednjih evropskih medijev, ki jih je zanimalo tudi, zakaj njihovi slovenski kolegi podpisujejo peticijo zoper cenzuro in politične pritiske. Med njihovim obiskom jim je neznana oseba pod vrati v hotelske sobe potisnila propagandne mape I Feel Slovenia, v katerih je bilo gradivo z naslovom Situacija glede medijske svobode v Sloveniji, ki ga je pripravil Logarjev Ukom.
Da takratni premier in njegovi, tako ali drugače podrejeni, ne izvajajo pritiskov, je Ukom dokazoval tudi z izjavami urednikov, novinarjev in članov vodstev medijskih hiš. Težava je bila, ker so bile nekatere izjave iztrgane iz konteksta. Zaradi takšnega početja Ukoma si je Logar prislužil tudi kritiko Evropske novinarske zveze. V javnosti so se zaradi »hude manipulacije s citati petih novinarjev« pojavili tudi pozivi o razrešitvi Logarja.
SDS je po prvem vodenju vlade leta 2008 izgubila volitve, nova vlada pod vodstvo takratnega predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja pa je Logarja zamenjala na eni svojih prvih sej. Pahor se je Logarju dan po njegovi razrešitvi opravičil, po njegovih besedah je namreč prišlo do nesporazuma, saj naj bi bila razrešitev po zagotovilu takratnega generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla sporazumna in usklajena.
Pahor je Logarja povabil v kabinet predsednika vlade, a je ta ponudbo zavrnil.
V času druge Janševe vlade se je Logar leta 2012 vrnil na čelo Ukoma. Po zamenjavi oblasti je vlada Alenke Bratušek na prvi seji marca 2013 Logarja razrešila z mesta direktorja Ukom.
Neuspešna kandidatura za ljubljanskega župana
Logar je bil na lokalnih volitvah leta 2010 na listi SDS prvič izvoljen za ljubljanskega mestnega svetnika, uspeh je ponovil na volitvah v letih 2014 in 2018.
Janša je leta 2018 Logarja poslal v boj za županski stolček v prestolnici, kjer od leta 2006 kraljuje Zoran Janković. Pred štirimi leti se Logar za ljubljanskega župana ni potegoval kot neodvisni kandidat, temveč je njegovo kandidaturo predlagala konferenca Mestnega odbora SDS Ljubljana.
Tako kot na županskih volitvah v letih 2006, 2010 in 2014 je Janković v Ljubljani slavil že v prvem krogu. Podprlo ga je 60,45 odstotka volivcev, Logar pa je prejel 29,50 odstotka glasov.
Sporna »depeša«
Na parlamentarnih volitvah v letih 2014, 2018 in 2022 je bil izvoljen za poslanca SDS. Slabi dve leti pozneje je Logar ob zamenjavi oblasti postal minister za zunanje zadeve. Že nekaj tednov pozneje je izbruhnila nova afera, ki je šokirala koalicijske partnerice največje vladne stranke SDS, sprožila pa je ostre odzive takratnih opozicijskih strank in nekaterih nevladnih organizacij.
V začetku aprila, ko naj bi Janševa vlada vse moči usmerila v boj proti epidemiji covida, je ministrstvo za zunanje zadeve Svetu Evrope poslalo odgovor na prijave civilnodružbenih partnerjev, ki se zavzemajo za svobodo medijev in zaščito novinarjev.
V depeši, ki jo je Ukom spisal pod vodstvom Uroša Urbanije, je bilo na treh straneh orisano videnje zgodovine medijev v Sloveniji in njihovo ozadje. V depeši je bilo med drugim zapisano, da »večina slovenskih medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima«.
Urbanija je za Delo povedal, da po njegovem mnenju minister za zunanje zadeve Anže Logar z vsebino depeše ni bil seznanjen, prav tako naj ne bi o tem vedeli nič premier Janez Janša niti koalicijski partnerji, čeprav gre za uradno stališče slovenske vlade.
»Vsebina depeše, ki jo je Vlada RS naslovila na Svet Evrope, niti približno ne odseva stanja na slovenskem medijskem trgu. Navedbe v depeši odražajo zgolj stališča ideološkega aparata največje vladne stranke pri nas. In blatijo ugled države,« je po poročanju Dnevnika ocenilo Društvo novinarjev Slovenije. Od depeše so se distancirale vse tri koalicijske partnerice SDS, Desus, SMC in NSi, medtem ko je Levica Logarja pozvala k odstopu. V državnem zboru pa je Logar na vprašanja poslancev glede depeše odgovoril z vprašanjem: »Kaj pa v zapisanem ne drži?«
Depeša je bila sicer poslana kot odgovor komisarki za človekove pravice Sveta Evrope Dunji Mijatović, ki je nekdaj dni prej Slovenijo navedla med državami, v katerih prihaja do pritiskov na novinarje in nesprejemljivih posegov v pravico javnosti do obveščenosti. Slovenija se je tako znašla v skupini držav z Madžarsko, Rusijo, Turčijo, Češko, Romunijo in Azerbajdžanom.
Brisanje povezav z SDS
Anže Logar je kandidaturo za predsednika republike napovedal dobra dva meseca po aprilskih parlamentarnih volitvah, na katerih je bil še tretjič zapored izvoljen za poslanca SDS. Ob napovedi kandidature je Logar dejal, da se bo v predsedniško tekmo podal s podpisi državljank in državljanov ter s podporo stranke SDS. A si je kmalu premislil. Nekaj tednov pozneje, ko je na državno volilno komisijo uradno vložil podpise in kandidaturo, se je oklical za »neodvisnega kandidata«.
Brisanje sledi o tesnih povezavah s stranko se je začelo tudi pri njegovi javni podobi. Še ob napovedi kandidature se je na uradni spletni strani Anzelogar.si hvalil z »dosežki v mandatu 2020–2022«, ko je bila na oblasti koalicija pod vodstvom stranke SDS, med drugim z »uspešnim predsedovanjem svetu EU«. Nedolgo zatem je njegov štab spletno stran prenovil, z nje pa so izginili tudi prej omenjeni dosežki. Nadomestile so jih ključne točke v Logarjevem programu.
Od začetka volilne kampanje se je Logar, ki je sicer še vedno predsednik sveta SDS, v javnosti predstavlja kot neodvisni kandidat. Na njegovih volilnih plakatih ni logotipa stranke. Ob Logarju v dosedanjih javnih nastopih ni bilo mogoče opaziti Janeza Janše. Njuna prva skupna fotografija je tako nastala šele po zaprtju volišč v prvem krogu volitev. Logar je prejel največ glasov, podprlo ga je 33,95 odstotka volivcev. Zadnje javnomnenjske ankete zmago v drugem krogu predsedniških volitev napovedujejo njegovi protikandidatki Nataši Pirc Musar.
*avtor prispevka je podpisnik peticije
