O novem zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) smo že poročali. Z njim se v slovenski pravni red končno prenaša direktiva EU o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, ki bi jo morali v zakonodajo prenesti že do 21. decembra 2020. Zaradi zamude je Evropska komisija proti naši državi vložila tožbo pred Sodiščem EU.
Z njim naj bi se med drugim oklestili nekateri administrativni stroški, s katerimi se potrošniki srečujejo pri telekomunikacijskih operaterjih. Nabor teh stroškov je sicer pester, po denarnici lahko udari vse od menjave paketa do spremembe naročnika, prenosa številke k drugemu operaterju in priključnine. Spremembe na področju teh stroškov bodo zdaj odvisne tudi od odločitev telekomunikacijskih operaterjev v Sloveniji. Potrošnikom naj bi sicer olajšal zamenjavo ponudnikov storitev, ki bo odslej brezplačna. Najpozneje v letu dni bo vzpostavljen tudi javni sistem obveščanja in alarmiranja končnih uporabnikov prek javnega mobilnega omrežja.
Za pojasnila glede novega zakona smo se pred mesecem dni obrnili na tri največje mobilne operaterje v Sloveniji. Pri Telemachu so nam potrdili, da bodo lahko njihovi naročniki, ko bo novi zakon o elektronskih komunikacijah stopil v veljavo, "poljubno in zastonj menjavali naročniške pakete, ravno tako bodo lahko brez stroškov prenašali številke k drugemu operaterju." Na drugi strani so pri A1 in Telekomu navedli, da bodo nov zakon po objavi v uradnem listu proučili in ga v zakonsko določenem roku tudi implementirali.
Sporne določbe
V mandatu prejšnje vlade je DZ predlog zakona obravnaval dvakrat, vendar ga je prvič zavrnil, drugič pa zaradi zahteve Levice za razpis posvetovalnega referenduma o njem ni glasoval. Po spomladanskih parlamentarnih volitvah ga je v ponovno obravnavo vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS in DZ ga je sprejel konec septembra.
Pri tem so bile na predlog koalicije spremenjene določbe glede varnostnih zahtev za operaterje, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture - in bi se lahko med drugim nanašale na kitajski Huawei. Namesto prepovedi sodelovanja določenih dobaviteljev, označenih kot "dobavitelji z visokim tveganjem", je zdaj v zakonu zapisana prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost.
V SDS so takim spremembam njihovega predloga ostro nasprotovali. Poslanec SDS Žan Mahnič je v razpravi koalicijskim poslancem očital, da so popustili pod pritiski kitajskega veleposlaništva in podjetja Telemach, ki ima Huaweijevo opremo.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je te očitke zavrnila. Po njenih besedah je bil prvotni predlog zakona diskriminatoren, saj ni upošteval, ali dejansko prihaja do težav pri varnosti komunikacijskih storitev. Posledično bi bil lahko dobavitelj izločen izključno zato, ker prihaja iz ene ali druge države, a kot je pojasnila, ne želijo biti diskriminatorni. Pomembno se ji zdi predvsem, da so komunikacijska omrežja in storitve ter oprema varni.
Namen zakona je sicer skladno z evropsko direktivo pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij ter dostop do zelo visokozmogljivih omrežij in njihova uporaba za vse državljane in podjetja v EU. Skladno z evropsko direktivo spodbuja povezljivost in uporabo visoko zmogljivih omrežij po vsej Sloveniji.
