»To je lažje, hitreje in ceneje od zamenjave načina ogrevanja v skupni kotlovnici,« je prepričan Bojan Bučinel, svetovalec nadzornim odborom v večstanovanjskih stavbah in poslovnim stavbam v Sloveniji.
Da, vaš blok ima rezervni dimnik
»Predlagam, da se nadzorni odbori v blokih povežejo z upravniki in jim ti pomagajo poiskati najboljšo rešitev za alternativno ogrevanje. In to je, da se lastniki stanovanj soglasno odločijo, da bodo v svojem bloku usposobili rezervne dimnike za izredne razmere. Najprej je treba preveriti, v kakšnem stanju so. Soglasje za njihovo uporabo izdela dimnikarstvo oziroma energetski servis. V tem primeru lastniki stanovanj sami kupijo kaminske peči na drva za svoja stanovanja in jih individualno priklopijo na skupni rezervni dimnik v bloku. Premisliti morajo, kje bodo skladiščili drva. V skupnih delih večstanovanjske stavbe to ne bo mogoče, saj so ti prostori premajhni. V poštev pridejo individualne kleti. V praksi to pomeni, da morajo dati kramo na smetišče in prostor urediti za skladiščenje drv. Ob tem pa je treba preveriti, ali je v občinskih odlokih kakšna omejitev pri prehodu na ogrevanje s pečmi na drva oziroma trda goriva. V nekaterih občinah, če se večstanovanjska stavba ogreva s plinom, namreč ni mogoče preiti na ogrevanje z drugim energentom, na primer z drvi. Najbolje je, da upravnik lastnikom stanovanj pomaga pravilno izpeljati postopek za ureditev alternativnega ogrevanja,« pravi Bučinel.
So še druge možnosti, a ...
Če ne bi bila zima že skoraj pred vrati, bi bilo v blokih mogoče preveriti še druge možnosti. »V prvi fazi bi bilo treba, ob upoštevanju povprečne nekajletne porabe energije za ogrevanje hladne vode, izdelati energetsko raziskavo za posamezno večstanovanjsko stavbo in celo naselje. S to bi ugotovili realne možnosti za alternativno ogrevanje ob morebitnem izpadu skupinskega ogrevanja na zemeljski plin. Glede na ugotovljene možnosti bi nato lahko predlagali strokovno podprte rešitve,« pa pravi Gorazd Makarovič, upravnik večstanovanjskih stavb Mag Dom.
Cene elektrike so visoke, tudi elektro omrežje je obremenjeno, torej se ni dobro zanašati na energetsko potratna električna ogrevala. »Tako je. Kjer je mogoče in je v skladu s predpisi, se lahko lastniki stanovanj v primeru izpada skupinskega ogrevanja začasno ogrevajo s kaminskimi pečmi na drva, pelete ali brikete, pečmi na bioetanol in podobno. Seveda ob upoštevanju vseh varnostnih predpisov in pridobitvi potrebnih soglasij. Ne gre pa zanemariti tudi nasvetov naših babic, ki so vključevali kapo, dolgo spodnje perilo, volnene nogavice in pulover.«
Nujen pregled pred uporabo!
»Načeloma rezervnih dimnikov naj ne bi bilo treba posebej usposabljati za delovanje, saj se pregledujejo v skladu s pravilnikom v okviru rednih dimnikarskih pregledov. Preden pa se jih uporabi za kurjenje, mora dimnikarska služba opraviti prvi pregled male kurilne naprave zaradi pridobitve dovoljenja in vpisa v evidenco kurilnih naprav. Opozarjam, da so za kamine na drva primerne okrogle dimniške tuljave iz ognjevarnih materialov. Azbestne oziroma salonitne tuljave ali tuljave iz pocinkane jeklene pločevine so neprimerne. Pri kurilnih napravah, ki zajemajo zrak iz prostora, je treba biti še dodatno izredno pozoren na njegovo izmenjavo oziroma stalen dotok svežega zraka. Najvarnejša je sicer rešitev z dovodom zunanjega zraka direktno v kamin.«
In še: prilagoditev požarnega reda
»Po montaži peči in pridobitvi dovoljenj je treba opraviti revizijo požarnega reda. V njem se zapiše, kako in kje je dovoljeno hraniti kurivo, kje preostale vnetljive snovi in kaj je prepovedano hraniti v prostorih hkrati. Verjetno bo predpisana tudi namestitev javljalnika ogljikovega monoksida v vsakem prostoru z nameščeno pečjo, v kateri se bo kurilo. Če bo požarni red dovoljeval hranjenje kuriva v skupnih prostorih, za katere se bodo lastniki odločili za spremembo namembnosti, je za to treba pridobiti stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Če bo kurivo hranjeno v zasebnih kleteh, katerih namembnost je bila pred veliko leti določena za hranjenje premoga, soglasje ni potrebno. Za hranjenje kurjave na zemljišču, ki pripada večstanovanjski stavbi, pa bi po mojem mnenju, pod določenimi pogoji in brez spremembe namembnosti, zadostovalo 50-odstotno soglasje solastnikov zemljišča,« pravi upravnik Gorazd Makarovič.
