Objavljajo tudi sodno prakso, strokovne članke in komentarje zakonov. Uporabnikom so na voljo informacije s finančno-računovodskega, davčnega in gradbeno-okoljskega področja. Med drugim Tax-Fin-Lex organizira izobraževanja. Tako bo 7. in 8. novembra na sedežu zdravniške zbornice v Ljubljani (ta daje svoje prostore v najem) izobraževanje iz poslovne forenzike, in sicer 6. konferenca o poslovnih, davčnih in finančnih prevarah.
Organizatorji so napovedali več znanih predavateljev. Med drugim ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, ki pa sta udeležbo odpovedali že prej, menda zaradi časovne stiske, nekdanja predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa in Gorana Klemenčiča (tudi nekdanji minister za pravosodje), nekdanjega generalnega direktorja Fursa Ivana Simiča in Vesno Cukrov, nekdanjo predsednico državne revizijske komisije. Toda predaval bo še nihče drug kot razvpiti Mihael Karner, ki ga ameriška Uprava za boj proti prepovedanim drogam (DEA) že več let s tiralico išče zaradi obtožb o distribuciji in uvažanju anaboličnih steroidov ter pranju denarja. Na svoji strani ima DEA zapisano, da je Karner morda oborožen in nevaren.
Bobnarjevo zmotila Karnerjeva udeležba
Mihael Karner z razvpitim poslovnežem Rajkom Hrvatičem že leta snuje stanovanjski projekt Urbana oaza v Ljubljani, na območju ob Gradaščici, kjer bi zgradili 140 stanovanj. V Bad Kleinkirchheimu pa oddaja luksuzno vilo, v kateri so ga leta 2011 aretirali specialci avstrijske policijske enote Cobra. In še o tem, kaj bo poslovnež predaval na konferenci o poslovni forenziki v organizaciji družbe Tax-Fin-Lex: naslov predavanja je Zakaj so organi pregona tako pogosto (vsaj) en korak nazaj. Ni šala.
Po objavi članka časnika Reporter je služba za stike z javnostjo ministrstva za notranje zadeve (MNZ) včeraj sporočila, da je ministrica Bobnarjeva že pred dnevi odpovedala sodelovanje na konferenci. Razlog naj ne bi bila udeležba Karnerja, so izrecno poudarili na MNZ. Na spletni strani konference o poslovni forenziki je bila Bobnarjeva sicer še včeraj zjutraj navedena kot predavateljica.
Pred tremi leti so ZDA v programu nagrad zoper prepovedane narkotike za informacije, ki bi privedle do aretacije ali obsodbe domnevnih slovenskih trgovcev z anaboličnimi steroidi, Mihaela Karnerja, Alenke Karner (njegove žene) in Matevža Karnerja (njegovega brata), razpisale nagrado pet milijonov ameriških dolarjev za vsakega. Karner je pred tremi leti za TVS izjavil, da se zaveda, da ameriške oblasti vedo, kje so.
Ne skriva se
»Policija to ve, ne skrivam se, nisem begunec.« Če bi odkrito nagovarjali k njihovi ugrabitvi, bi bilo to nagovarjanje h kaznivemu dejanju, je ugotovil. Evropski regionalni direktor ameriške Uprave za boj proti prepovedanim drogam Kevin Scully pa je dejal, da »Karnerji bežijo pred pravico; ne bomo odnehali, dokler jih ne aretiramo in kaznujemo.«
Ameriško zunanje ministrstvo je na svoji spletni strani zapisalo, da so Karnerjevi preprodajalci, ki so domnevno odgovorni za proizvodnjo in razpečevanje več sto tisoč enot anaboličnih steroidov v ZDA. Nekdaj naj bi nadzorovali več kot 200 spletnih strani za oglaševanje in prodajo teh snovi. Konec leta 2011 sta bila zakonca Karner aretirana v Avstriji, vendar so ju po plačilu varščine 1,25 milijona evrov izpustili. Zatekla sta se v Slovenijo, kjer ZDA ne morejo do njiju, saj Slovenija svojih državljanov Ameriki ne izroča. Enako velja obratno. Karner sicer pravi, da anabolični steroidi, ki jih je prodajal, niso na seznamu prepovedanih substanc. Predvideni so bili za rekreativce, njihova uporaba v profesionalnem športu pa je prepovedana. Ameriško tožilstvo osumljencem očita, da so sestavine za izdelavo anaboličnih steroidov pridobivali iz Kitajske in jih sestavljali v tovarni v Moldaviji ter verjetno še drugje. Nato so jih prek spleta prodajali v ZDA in drugam. Zaslužili naj bi okoli 40 milijonov dolarjev, ta denar so »prali« po svetu, nazadnje pa se je spet stekel k njim, trdijo Američani. Prvemu osumljenemu grozi večdesetletna zaporna kazen.
