Predstavnica ZSSS Mirela Žnidarec je pred dnevi opozorila na neučinkovit sistem nadzora Inšpektorata RS za delo. Med drugim se je obregnila ob primer čistilk v UKC Maribor, kjer naj bi prišlo do sistemskih kršitev pravic zaposlenih, a je inšpektorat nadzorni postopek ustavil. Na inšpektoratu pa so za STA dejali, da nadzor ni v celoti ustavljen.
Kot je novinarjem v Ljubljani povedala Žnidarec, so inšpekcijski nadzori inšpektorata za delo v Sloveniji prepozni in dolgotrajni. Od prijave do kršitev po njenih besedah praviloma preteče več mesecev, ne da bi se v tem času kaj zgodilo, do končne rešitve pa tudi leto dni in več.
Pri kršitvah v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, ki jih pogosto beležijo, počasnost ukrepanja inšpektorata pripomore k temu, da se kršitve nadaljujejo in ponavljajo, je opozorila.
"Tudi kadar izrečejo globe za prekrške, so te nizke oziroma si delodajalci preračunajo, da so kljub globi več zaslužili ali privarčevali s kršitvami, kot bi v primeru, da kršitev ne bi bilo," je bila kritična sindikalistka.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so zato lani zahtevali in sprožili nadzor nad delom inšpektorata. "Zato smo tudi to leto v sindikatu pozvali in podprli nujno potrebno okrepitev delovanja inšpektorata, večja pooblastila inšpektorjev oziroma možnost izrekanja konkretnih glob," je navedla Žnidarec. Na konkretne učinke še čakajo, je dodala.
Ob tem je izpostavila enega od zadnjih primerov nadzora, ki jih je "neugodno presenetil", in sicer primer čistilk v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, zaposlenih v zunanjem izvajalcu storitev, podjetju Aktiva čiščenje.
Brez pravno formalnega prevzema
Kot je popisala na vprašanje STA, so čistilke v UKC Maribor do avgusta delale prek podjetja MIV Servis, odtlej pa tam čistijo prek Aktive čiščenje. Četudi to podjetje ni imelo svojega kadra za to delo, ni izvedlo pravno formalnega prevzema delavcev, kar s ciljem priznanja pravic nadaljnjega opravljanja identičnega dela narekujeta evropska zakonodaja in slovenski zakon o delovnih razmerjih. V praksi pa je Aktiva čiščenje čistilke prevzela, je podčrtala sindikalistka.
"Delavke tudi po 30 let delajo v UKC Maribor, opravljajo identično delo, formalno pa so pri Aktivi čiščenje začele znova. Ni jim priznana delovnopravna kontinuiteta, še bolj absurdno in nesprejemljivo pa je, da so dobile pogodbe o zaposlitvi s poskusno dobo," je bila ostra. "Osebno imam občutek, da si delodajalci podajajo take delavce kot vreče krompirja, da so zanje ničvredni, naj opravijo delo, sami pa bodo s poslom zaslužili," je navedla.
V zvezi s tem primerom so bile inšpektoratu po besedah Žnidarčeve podane tri prijave zaradi sistemskih kršitev pravic večjega števila zaposlenih na posebej občutljivem področju, to je čiščenju v javnem zavodu s področja zdravja.
"Postopek je bil z odločbo ustavljen zaradi neugotovljenih kršitev. Pri tem se lahko samo vprašamo, čemu sploh ti inšpekcijski nadzori služijo in v čem je sploh smisel prijave, glede na to, da v primeru, kjer so kršitve evidentne, inšpektor ne zazna nobenih kršitev in nepravilnosti," je bila ostra predstavnica ZSSS.
Na inšpektoratu so medtem za STA dejali, da nadzor teče dalje. Več podrobnosti niso mogli izdati.
Manj pravic
STA je neuradno izvedela, da so bile čistilkam pod podjetjem MIV Servis priznane pravice po bolj ugodni kolektivni pogodbi kot zdaj pod podjetjem Aktiva čiščenje. Kljub dolgoletnemu enakemu delu imajo tako zdaj manj pravic. Problem inšpekcijskega nadzora v zvezi s tem naj bi bil, da inšpektor ne more prejudicirati, ali gre za prevzem delavk ali ne, saj da je za to vprašanje pristojno sodišče. Ne glede na to naj zgodba še ne bi bila nujno zaključena. Inšpektorji ob tem zagotovo še vedno vodijo nadzor nad drugimi prijavljenimi kršitvami pravic čistilk v UKC Maribor, med drugim glede delovnega časa.
Inšpektorat ima sicer od sredine septembra novo vodstvo. Jadranka Grlića, ki je odstopil po številnih kritikah ob razkritju primerov izkoriščanja tujih delavcev, je kot v. d. glavnega inšpektorja zamenjal Luka Lukić.
