Slabih 73 milijonov evrov težak projekt novega moškega zapora v Dobrunjah na obrobju Ljubljane, pri čemer bo cena ob morebitnih aneksih seveda narasla, bo gradil konzorcij, ki ga sestavljajo Kolektor Koling, novomeški CGP in Pomgrad, z njim pa želi država rešiti dolgoletno prostorsko stisko v zaporu na Povšetovi. »Zavedam se, da slovenski zapori trenutno pokajo po šivih,« je ob odkritju kamna naznanila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipanova, ki je dodala, da bo nov zapor »prispeval k zmanjšanju zasedenosti zaporov in k temu, da bodo obsojenci v slovenskih zaporih imeli več dostojanstva, slovenska družba pa čim višjo stopnjo civiliziranosti.«
Zasedenost
»Zapori so del naše družbe, vedno so bili in vedno bodo, saj je iluzorno pričakovati, da bi jih lahko ukinili. Od kaznovalne politike pa je odvisno, kaj želi doseči s kaznovanjem, v kolikšni meri se bodo izrekale kazenske sankcije in v povezavi s tem, kakšno naj bo poslanstvo zaporov,« je navedla Švarc Pipanova.
Težave s prezasedenostjo slovenskih zaporov imajo že dolgo brado in segajo najmanj v leto 2005, a se je glede na zadnje poročilo Sveta Evrope o številu zaprtih v 52 državah članicah iz aprila letos slika le »navidezno« nekoliko izboljšala. Če so pri Svetu Evrope še lani ugotavljali, da se je Slovenija s 109 zaporniki na 100 zaporniških mest leta 2020 uvrščala med države članice, ki se srečujejo z največjo prezasedenostjo zaporov, se je po njihovih podatkih v času epidmije covida-19 število zapornikov pri nas nekoliko zmanjšalo. A so pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) po objavi poročila opozorili, da iz tega nikakor ne gre sklepati, da težav ni več, saj se je poročilo nanašalo na obdobje, ko je v skladu z interventnim zakonom med drugim veljal ukrep prekinitve zaporne kazni, hkrati sodišča obsojencev začasno niso pozivala na nastop kazni. Že aprila letos je zasedenost znova presegala 100 odstotkov. Hkrati se je Slovenija že pred leti zavezala, da bo zagotovila nov zapor, saj je infrastruktura trenutnega Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana dotrajana in energetsko neučinkovita, poleg tega pa ne omogoča izvajanja sodobnih programov izvrševanja kazni. V slednjem je bila avgusta zasedenost celo 123-odstotna, povprečna zasedenost vseh slovenskih zaporov pa se je z aprilskih 104,7 odstotka povzpela na 106,5 odstotka. Generalni direktor uprave URSIKS Bojan Majcen je sicer danes pojasnil, da se Slovenija še vedno uvršča med države z najnižjo stopnjo zaprtih oseb, a se v slovenskih zaporih vseeno soočajo s prostorsko stisko.
»Zapor je ogledalo družbe in po tem, kako ravnamo s tistimi na obrobju, se kot družba celostno razkrivamo,« je ob odkritju kamna dejal Majcen.
Kot so poudarili na ministrstvu za pravosodje, bodo z zaporom v Dobrunjah razbremenili tudi preostale slovenske zapore, ne le ljubljanskega. Med letoma 1996 in 2000 obnovljen zapor na Povšetovi, ki so ga tja preselili z Miklošičeve ulice, sicer deluje že od leta 1962 ter je umeščen med Ljubljanico, psihiatrično kliniko, Poljanski nasip in bivalno sosesko. Ponaša se s 17 enoposteljnimi in 37 triposteljnimi sobami ter sobo za odstranitev, sobo za rekreacijo, bolniško sobo in večnamenskima prostoroma. Na ministrstvu za pravosodje računajo, da bodo z zaporom v Dobrunjah, v katerem bo prostora za 388 oseb, pridobili za »družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor.« V njem bodo med drugim tudi varni bivalni prostori za zaprte osebe, ustrezne bolniške sobe ter prostori za izvajanje obiskov z družino in daljših obiskov svojcev z zaprtimi osebami. Imel bo tudi ustrezne zunanje površine za bivanje na svežem zraku in rekreacijo različnih kategorij zaprtih oseb.
Za ženskega iščejo alternativo
Država ima v načrtu tudi prenovo ženskega zapora na Igu, ki naj bi dobil tudi prizidek za polodprti in odprti oddelek. Kot so nam nedavno pojasnili pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, zapor deluje v prostorih več kot 500 let stare grajske stavbe, ki ni bila zgrajena za namen zapora. Načrtovan prizidek naj bi sicer omogočal namestitev 83 zapornic zaprtega oddelka in pripora. Pravnomočno gradbeno dovoljenje so sicer pridobili že leta 2020, a je lansko javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del padlo v vodo, saj je ministrstvo ocenilo, da je bila edina ponudba previsoka.
Zgodba se je ponovila tudi letos. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan nam je v nedavnem intervjuju pojasnila, da je bila ponudba višja od najvišje sprejemljive cene, kar je pripisala špekulacijam zaradi cen energentov. Zdaj bodo poskušali opraviti še en krog optimizacije in racionalizacije tega projekta, ki je ovrednoten na 53 milijonov evrov. Švarc Pipanova je omenila tudi možnost, da bi poiskali alternativo, saj da je potreben premislek tudi o tem, ali je trenutna lokacija sploh primerna. »Ob začetku mojega mandata sta se rodili dve dojenčici in se mi preprosto ne zdi, da je neki stari grad primeren kot zapor ali bivanjski prostor za kogarkoli, zlasti pa ne za ženske,« je dejala ter dodala, da pa ob začetku gradnje novega moškega zapora v Dobrunjah, ki bo imel velike zmogljivosti, ni potrebe po novogradnji. Z novim zaporom se bodo namreč sprostile zmogljivosti, ki so že na voljo.
