Novice Svet24

Včeraj ob 19. uri se je sicer končal rok za vložitev kandidatur oziroma kandidatnih list za občinske svetnike ter kandidatur za župane. Kdo vse se bo potegoval za županske položaje in mesta v občinskih svetih, bo sicer dokončno znano 30. oktobra, ko je zadnji rok za izdajo odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidatur.

Pred potrditvijo ali zavrnitvijo kandidatur bodo volilne komisije preverile njihovo zakonitost. Sezname potrjenih kandidatur in list kandidatov pa morajo javno objaviti najpozneje 4. novembra. Uradno se je začela tudi predvolilna kampanja, ki se bo končala 24 ur pred dnem glasovanja, ko se bo začel volilni molk. Oglejmo si, kdo bo kandidiral za župansko funkcijo v petih največjih slovenskih krajih, v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Kopru.

MESTNA OBČINA LJUBLJANA

Bobo

V prestolnici se bodo poleg aktualnega župana Zorana Jankovića, ki je na čelu Ljubljane od leta 2006, za župansko mesto po doslej znanih podatkih potegovali še: poslanka Levice Nataša Sukič, vodji svetniških klubov SDS in NSi, Igor Horvat in Mojca Sojar, skupna kandidatka strank SLS in Naša dežela Tina Bregant, sekretar Piratske stranke Jasmin Feratović in kandidatka zelene stranke Vesna Jasminka Dedić. Nazadnje je svojo kandidaturo najavil tudi predsednik zunajparlamentarne stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc.

Zoran Janković je s podpisi občanov vložil kandidaturo za šesti mandat. Tudi tokrat pričakuje zmago v prvem krogu in večino v mestnem svetu. Se pa na volitve podaja s sloganom Zoran Janković ljubi Ljubljano.

Nataša Sukič je napovedala, da si bo kot županja prizadevala za manj kapitalistično usmerjeno mesto in gradnjo javnih najemnih stanovanj ter pravice delavcev. »Poskrbela bi tudi za gradnjo javnih najemnih stanovanj, da bi mladi in socialno ranljivi do njih lažje dostopali. Podpirali bomo tudi stanovanjske zadruge in si prizadevali za preostale alternativne bivanjske oblike,« je razložila kandidatka. Igor Horvat, po izobrazbi ekonomist, je še eden od kandidatov za župana MOL in je trenutno vodja svetniške skupine SDS v ljubljanskem mestnem svetu. Pravi, da kot eno od svojih prednosti vidi, da je podrobno seznanjen s problematikami prestolnice. Med volilno kampanjo bo obiskoval mestne četrti in se predstavljal meščanom. Povedal je, da bo kampanja skromna, a »bombastična«.

Osredotočeni na zdravstveno oskrbo ljudi

Kandidatka NSi Ljubljane Mojca Sojar si bo kot županja, če ji bodo meščani zaupali dovolj glasov za nastop funkcije, prizadevala, da Ljubljana postane bolj zdrava, da bi domačini imeli osebne zdravnike, pediatre, ginekologe in zobozdravnike. Ljubljančanom privošči tudi čisto vodo, zdravo hrano, da mesto postane še bolj urejeno in dobi drug obraz.

Kandidatka strank SLS in Naša dežela za županjo Ljubljane je Tina Bregant, ki je povedala, da se je za naskok funkcije odločila, »da bo nekaj 10 tisoč Ljubljančank in Ljubljančanov imelo svojega osebnega zdravnika, pediatra in ginekologa in da bo 300 tisoč občanov Ljubljane dobilo regionalno bolnišnico, ter da bodo dihali čistejši zrak z manj prašnimi delci, ki so zlasti posledica težkega prometa,« je povedala.

Na letošnje lokalne volitve, ki so razpisane za 20. november, se prvič podaja tudi Piratska stranka. Ta je na svojem nedavnem kongresu potrdila 16 list kandidatov za občinske svetnike in dve kandidaturi za župana, od tega je ena v ljubljanski občini, kjer bo kot kandidat za župana nastopil Jasmin Feratović.

Za županjo MOL bo kandidirala tudi Jasminka Dedić, ki zase pravi, da je ekofeministka. Želi si vključujočo, zdravo, odporno, pametno, ustvarjalno in varno Ljubljano. Zavzemala se bo, da bo Ljubljana postala skupnost energetsko samooskrbnih prebivalk in prebivalcev, ki trajnostno upravljajo življenjske vire in ekosistemske storitve, ter mesto z ničelno toleranco do nasilja v družini in nasilja, ki temelji na spolu.

Za kandidaturo se je odločil tudi Aleš Primc, predsednik zunajparlamentarne stranke Glas za otroke in družine. Zavzemal se bo za pravično in solidarno Ljubljano, je povedal. Meščanom bo zagotovil dostop do družinskega oziroma osebnega zdravnika, brezplačno parkiranje na javnih površinah ob njihovih domovih, namestitev dvigal v vse bloke in večnadstropne hiše.

MESTNA OBČINA MARIBOR

Kandidaturo za župana Maribora na prihajajočih volitvah je doslej poleg sedanjega župana Saše Arsenoviča potrdilo še enajst kandidatov. Med njimi mestni svetnik Stranke mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič, nekdanja poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik kot kandidatka mestne Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR), nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis kot kandidat Gibanja Svoboda, poslanec DZ Dejan Kaloh kot kandidat SDS ter nekdanji radijski in televizijski voditelj Boštjan Klun kot kandidat SD. Iz vrst NSi bo kandidiral predsednik strankinega mestnega odbora Bernard Memon, v Piratski stranki pa podpredsednica stranke Nina Beyokol. Za župana sta kandidaturo vložila tudi Franc Jesenek kot kandidat Stranke slovenskega naroda in Vladimir Šega kot kandidat Levice. Kandidat Liste kolesarjev in pešcev za župana pa je predsednik te stranke Josip Rotar. V Mariboru bi župan rad postal tudi Matic Matjašič, predsednik in trenutno edini predstavnik Liste mladih. Zadnji hip pa se je med četico vključil še nekdanji župan Franc Kangler.

Arsenovič je ob naznanitvi kandidature dejal, da za njim niso najpreprostejša štiri leta, saj je bilo »veliko pritiskov«. Štajerec, ki je bil pred županovanjem gostinec, se je na prejšnjih lokalnih volitvah za zmago boril s Kanglerjem v drugem krogu. Če bo Arsenovič znova izvoljen, si bo prizadeval za ureditev zdravstva in izobraževanja, pa tudi da bi Maribor dosegel višjo stopnjo samooskrbe z energijo. Napovedal je gradnjo cest, kolesarskih stez in dveh zdravstvenih postaj.

Igor Jurišič je aktualni mestni svetnik. Kot župan bo napore vlagal v to, »da bo Maribor spet odprto in vključujoče mesto, na katerega bomo iskreno ponosni«. Poudarja, da zelo dobro pozna in razume potrebe mesta, občanov, predvsem pa prioritete, »ki jih je treba prevetriti in narediti konec selektivni obravnavi prebivalcev«.

Bobo

Za vodo

Lidija Divjak Mirnik izpostavlja, da bo meščanom kot županja poskusila zagotoviti varnost, urejenost in pravičen razvoj mesta. Želi si razvijati vseh 17 mestnih četrti in se posvetiti predvsem mladim. Povedala je, da bo poskrbela za to, da bodo imeli pitno vodo v vseh predelih mesta, saj za to ponekod še ni poskrbljeno, kar se ji zdi nesprejemljivo.

Vojko Flis je nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. V svojem domačem kraju bi rad zaustavil beg možganov. »Živimo v mestu, ki je bilo vedno na prepihu. Odšli so ljudje, ki so imeli znanje in bi lahko to mesto potegnili naprej. Želim si, da bi s skupnimi močmi dali mestu takšno energijo, takšen življenjski utrip, ki si ga zasluži,« je poudaril v eni od svojih predstavitev.

Če bo zmagal Matic Matjašič, bo Maribor dobil najmlajšega župana do zdaj. Sedemindvajsetletnik napoveduje pomladitev Maribora na vseh področjih. »Politika mora biti javna, jasna, dostopna vsem občanom, delovanje občine pa poenostavljeno in digitalizirano,« je dejal. Izpostavil je tudi nujna vlaganja v posodobitev infrastrukture na področju šol, vrtcev in športa.

Nekdanji voditelj za župana

Dejan Kaloh, kandidat SDS za župana Mestne občine Maribor, ki je vodja lokalnega odbora stranke, sicer pa poslanec DZ, v primeru izvolitve med drugim napoveduje razvoj vseh občinskih območij, ne le središča mesta, krepitev turistične ponudbe z izgradnjo razglednega stolpa v obliki grozda ter ponovno odprtje Koroške ceste za enosmerni motorni promet.

Boštjan Klun je kandidat SD za župana. Nekdanji radijski in televizijski voditelj, danes komunikator, v primeru izvolitve na položaj obljublja predvsem »boljše odnose. Sicer pa si želim, da bi moji in vaši otroci živeli v mestu, kjer se bomo imeli lepo,« je dejal. Napoveduje politiko »bliže ljudem«.

Bernard Memon, magister državnih in evropskih študij, trenutno zaposlen na ministrstvu za obrambo, je napovedal, da bo v primeru izvolitve njegov glavni cilj, da v mariborski občini ponovno oživi gospodarsko dejavnost in s tem pripomore k izboljšanju trenutne hude socialne situacije v štajerski prestolnici.

Lahko da več kot preostali župani

Vladimir Šega, zaposlen na Dravskih elektrarnah Maribor, se je za naskok na funkcijo odločil, ker mu je dovolj »šerifovskih vodenj. Teh je bilo do zdaj malo preveč,« je dejal za lokalno televizijo. V ospredje svojega programa postavlja socialni položaj ljudi štajerske prestolnice, za katerega bi rad, da se izboljša. Kar zadeva funkcijo, za katero kandidira, izpostavlja, da bi morala biti manj odločevalska in bolj usmerjevalna.

Josip Rotar je kandidat Liste kolesarjev in pešcev za župana Mestne občine Maribor. Županski kandidat je bil že na prejšnjih volitvah. Tudi tokrat verjame, da je Maribor lahko uspešno, napredno in samozavestno mesto. »V volilno bitko se z ekipo dokazanih mladih strokovnjakov podajam zato, ker verjamem, da lahko mestu ponudimo več od vseh dosedanjih županov in njihovih sodelavcev,« je poudaril. Kandidata Nina Beyokol in Franc Jesenek pa se javnosti še nista posebej predstavila s svojima programoma.

MESTNA OBČINA CELJE

Za celjskega župana bodo kandidirali aktualni župan Bojan Šrot, neodvisni kandidat Matija Kovač, kandidat SD Primož Brvar, skupni kandidat koalicije Celje je pomembno Sandi Sendelbah in kandidat Gibanja Svoboda Uroš Lesjak.

STA

Celjski župan Bojan Šrot se bo letos za župansko funkcijo potegoval že sedmič. Če bo izvoljen znova, se bo v novem mandatu osredotočal na trajnostni razvoj, v ospredju bo imel tudi skrb za zeleni sistem mesta in naložbe v vrtce in šole. »V volilni kampanji, katere slogan je Za ljudi in mesto, bomo gojili dialog in spoštovanje. Prizadevali si bomo izboljšati zadnji volilni rezultat iz leta 2018. Kot župan pa računam na zmago v prvem krogu volitev,« je napovedal. Povedal je tudi, bo v primeru ponovne izvolitve župansko funkcijo še naprej opravljal nepoklicno. Tako namreč celjska občina letno prihrani okoli 20 tisoč evrov, je dodal.

Matija Kovač, mladi arhitekt, je v celjski lokalni politiki dejaven že nekaj časa. »V kandidaturo se podajam z iskrenim namenom,« je poudaril. Če bo izvoljen za župana, bo funkcijo opravljal poklicno. Program, ki ga bo predstavljal v kampanji, temelji na vizijah sprememb, ki so potrebne za nadaljnji razvoj mesta. »V programu so obljube, ki so vezane na štiri ali maksimalno osem let in so izvedljive v proračunskih zmožnostih mesta,« je dejal.

Celje kot izobraževalno središče

Občinski odbor SD v boj za župana Celja na letošnjih lokalnih volitvah pošilja Primoža Brvarja, direktorja družbe Nepremičnine Celje in dolgoletnega mestnega svetnika. Njegov program, ki ima naslov Srčno za Celje, po njegovih besedah naslavlja trenutne izzive mesta in je usmerjen v dolgotrajni razvoj. Brvar Celje vidi kot izobraževalno središče, ki si mora prizadevati za ustanavljanje novih visokošolskih zavodov. Mesto je treba po njegovih besedah nadgraditi gospodarsko, razvijati podjetniške cone in predvsem razvojna podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Velik potencial vidi tudi na področju kulture.

Sandi Sendelbah je kandidiral že na prejšnjih lokalnih volitvah leta 2018, na katerih je prepričal dobrih 18 odstotkov volivcev ter osvojil drugo mesto za aktualnim županom Bojanom Šrotom. Uroš Lesjak je še eden od kandidatov, ki pa svojega programa po naših informacijah javnosti še ni predstavil.

MESTNA OBČINA KRANJ

Za zdaj kaže, da bodo Kranjčani 20. novembra lahko izbirali med šestimi županskimi kandidati. To so Igor Velov, aktualni kranjski župan Matjaž Rakovec s podporo SD, predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, Ivo Bajec, ki bo na volitvah nastopil s podporo SDS, NSi in SLS, kandidat stranke Več za Kranj Aleksander Svetelj ter kandidat Gibanja Svoboda Srečko Barbič.

Igor Velov, podjetnik, aktualni mestni svetnik, v preteklosti tudi direktor Javne agencije RS za varnost prometa, je Kranj označil za mesto, ki ga je treba prebuditi iz razvojnega spanca. Ključno se mu zdi, da je ta razvoj najprej namenjen prebivalcem, šele nato obiskovalcem, turistom in tujcem.

Primož Lavre

Poleg aktualnega župana Matjaža Rakovca bo kandidiral tudi Zoran Stevanović. Na spletu obljublja, da bo, če bo izvoljen, ljudski župan, njegova vrata pa bodo odprta vsakomur. Rdeča nit njegovega volilnega programa je boj proti korupciji. Med prioritetami na spletni strani navaja tudi povečanje nadzora nad nenadzorovanim priseljevanjem tujcev, zlasti v mestno jedro, pametno oživitev mestnega jedra in spodbujanje turizma. Srečko Barbič je kandidat Gibanja Svoboda, a o svojem programu, tako kot preostala dva kandidata Ivo Bajec in Aleksander Svetelj, podrobneje še ni spregovoril.

MESTNA OBČINA KOPER

Aktualni župan Aleš Bržan, podjetnik, nekdanji radijski voditelj, sicer že iz študentskih časov aktiven v politiki, se je odločil, da kandidira znova. Pravi, da želi sodelovati in prisluhniti vsem občanom. Ceni družinsko življenje in želi ustvariti prijazno, zeleno in spodbudno okolje za svojo in vse preostale družine v občini.

Nekdanji župan Boris Popovič ima prav danes popoldne v enem od koprskih lokalov predstavitev svoje kandidature oziroma otvoritev volilne kampanje. Primorec si zelo prizadeva vrniti se v politiko, saj je svojo politično srečo v zadnjih letih poskusil večkrat, nazadnje na državnozborskih volitvah marca letos, ko je z Listo Borisa Popoviča (L’BP) in sloganom »digitalizirajmo Slovenijo« dosegel precej slab rezultat.

Občinski svetnik Peter Bolčič na volitvah nastopa kot predstavnik stranke Zaupanje, ki je nastala iz kluba nepovezanih svetnikov, v katerega se je kmalu po prejšnjih volitvah povezalo šest članov, izvoljenih na listi gibanja Koper je naš. V zadnjem županskem mandatu Borisa Popoviča je bil tudi poklicni podžupan. Med prednostnimi nalogami omenja oskrbo z vodo in razbremenitev najprometnejših cest. Med naloge si je zadal tudi izgradnjo hitre ceste Koper–Dragonja.

Glasbenik za župana

M24

Predstavnica SD Jadranka Šturm Kocjan, ravnateljica, poslanka in diplomatka, pa o sebi kot kandidatki za županjo pravi, da lahko ponudi bolj dinamičen program kot zdajšnji župan. Prepričana je, da bi lahko brez težav vodila mestno občino: »Mislim, da sem si v 42 letih, kolikor sem delala v imenu države in za državo, nabrala koristne izkušnje, tako na strokovnih kot vodstvenih funkcijah,« so njene besede.

Predstavnik SDS Igor Colja bo za župana občine Koper kandidiral drugič. Zavzemal se bo za transparentno delo, povezovanje, vključevanje in ustvarjalnost. Tako kot Bolčič je že bil na visoki občinski funkciji, saj je bil podžupan v času županovanja Borisa Popoviča. Na volilnem lističu pa bo tudi glasbenik Patrik Greblo, nekoč voditelj in urednik na RTV Slovenija, kasneje direktor kulturno-kongresnega centra Avditorij Portorož.