Bodo sodne obravnave odpadle?
»O dnevu, ko bodo glavne obravnave na sodiščih preklicane zaradi pomanjkanja sodnega osebja ali pravosodnih policistov, ki bi zagotovili prevoz strank do sodišča, ne gre več govoriti v prihodnjiku, ker se opisano na naših sodiščih in v zaporih že dogaja. Sprašujemo se, do katere točke se bo še stopnjevala ignoranca politične oblasti in ali so v ozadju morebiti tisti, ki jim je v interesu, da je slovensko pravosodje čim manj učinkovito,« je poudaril Tomaž Virnik, predsednik SDP in dodal: »Žalosti nas, da smo primorani javnosti predstaviti nezavidljivo stanje ter vse slabše pogoje za zaposlene v slovenskem sodstvu in zapornem sistemu, ker smo ne nazadnje tudi sami del enega ali drugega in ju zato nikakor ne želimo omadeževati. Tisti zaposleni, ki vztrajamo, iz dneva v dan na svojih delovnih mestih nosimo večje breme.«
»Da je kadrovska situacija na slovenskih sodiščih kritična, v notranjih krogih že dolgo ni več skrivnost,« so poudarili v sindikatu in povzeli stališče predsednice Okrožnega sodišča v Krškem, ki se je oglasila s pismom. Predsednica sodišča je po navedbi sindikata opozorila, da so javni uslužbenci na sodiščih plačani bistveno nižje od zaposlenih na primerljivih delovnih mestih drugje v državni upravi. Iz podatkov, ki jih ima na voljo sindikat, izhaja, da polovica javnih uslužbencev na slovenskih sodiščih prejema zgolj minimalno plačo.
»Zato je povsem naravno in razumljivo, da zaposleni s sodišč in iz zaporov dnevno odhajajo ter se zaposlujejo na bolje plačanih delovnih mestih, ki jim omogočajo dostojnejše preživetje. Tudi avtorica zgoraj navedenega dopisa opozarja, da je ustrezne kadre vse težje dobiti, saj se preprosto ne prijavljajo na razpise za delo na sodišču, tako da jih je treba večkrat ponavljati. Sodišča se tako že dejansko srečujejo z nezainteresiranostjo kadrov za sklenitev delovnega razmerja, saj kandidati za zaposlitev izpostavljajo prenizko plačo, ki je za večino delovnih mest pod pragom minimalne plače, za kar pa niso pripravljeni prevzeti predvidenega obsega del in nalog ter odgovornosti, ki jo prinaša delo v pravosodju. Poleg tega se na vseh sodiščih srečujejo s fluktuacijo in primanjkljajem sodnega osebja, kar že povzroča zastoje v sojenju, in če ne bo premikov na tem področju, bodo nastale resne motnje. Zlasti so težave na delovnih mestih strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov, sodnih zapisnikarjev ter tudi na delovnih mestih v finančno-računovodskih službah, kjer se kandidati sploh ne prijavljajo na razpisana delovna mesta. Sindikat se pridružuje sklepu, da je treba za ureditev in normalizacijo kadrovskih razmer v pravosodju prizadevanja usmeriti ne samo v dvig minimalne plače, ampak tudi v prenovo celotnega plačnega sistema in odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest v sodstvu, ki se kažejo v tem, da zaposleni, ki opravljajo po vsebini in zahtevnosti enake ali vsaj primerljive naloge, prejemajo nižje plače od zaposlenih drugje v javnem sektorju,« je opozoril sindikat delavcev v pravosodju.
Paznik v zaporu začne v 18. plačnem razredu
Dodali so, da se s kroničnim pomanjkanjem kadra, zlasti pravosodnih policistov, srečujejo tudi v zaporih. »Zato so ves čas primorani opravljati ogromno nadurnega dela, pri čemer je delovno mesto novo zaposlenega pravosodnega policista kandidata uvrščeno v 18. plačni razred in torej zaposlenemu ne obljublja niti zakonsko predpisane minimalne plače. Njihov položaj je zato nujno prevrednotiti, upoštevaje razmere, v katerih vsakodnevno opravljajo svoje delo, enako velja za pedagoške, vzgojne, zdravstvene in vse druge delavce, ki delajo neposredno z zaporniki, pa so kljub temu bistveno slabše plačani kot njihovi kolegi, zaposleni drugje v javnem sektorju, čeprav ti opravljajo svoje delo v veliko ugodnejših pogojih.«
Da so delavci v pravosodju podplačani, je pokazala tudi analiza delovne skupine, ki so jo pred tremi leti ustanovili ministrstvi za pravosodje in javno upravo, sodišča ter sindikati. Rezultati analize so dajali upanje za korekcijo, kar se do danes ni zgodilo.
Gasilci bi radi plače, primerljive z zdravstvenimi
Z enakimi težavami, kot so v pravosodju, se je oglasil sindikat poklicnih gasilcev. Pričakujejo in zahtevajo, da se delovna mesta poklicnih gasilcev nujno uvrsti v višje plačne razrede. Razlogi za to so splošno znani (inflacija, višanje cen …). Spomnili so, da se je korekcija plač lani jeseni izvedla na področju zdravstva in socialnega varstva, ne pa tudi v drugih dejavnostih. Temu, da so delavcem v zdravstvu in socialnem varstvu plače popravili, gasilski sindikat ne nasprotuje, bi bilo pa prav, da bi korekcijo izvedli v vseh resorjih. Gasilci in zdravstveni reševalci se pri svojem delu srečujejo na istih intervencijah, pri čemer je delo zdravstvenega kadra uvrščeno v višje plačne razrede. »Srednja medicinska sestra v rešilnem avtomobilu je uvrščena v 28. plačni razred, zdravstveni reševalec v 33., diplomirana medicinska sestra v rešilnem avtomobilu v 40., če ima opravljen izpit preverjanja nujne medicinske pomoči, pa v 41. plačni razred. Gre za delovna mesta kolegov in kolegic, s katerimi se dnevno srečujemo na najzahtevnejših intervencijah, kjer družno rešujemo življenja ponesrečencev in doživljamo nepredstavljivo travmatične dogodke. Poklicni gasilci v okviru enotnega plačnega sistema v javnem sektorju pričakujemo in zahtevamo enako obravnavo, kot so je bili ob zadnjih dvigih novembra 2021 deležni kolegi in kolegice iz zdravstvenih reševalnih postaj. Zahtevamo višje uvrstitve delovnih mest v dejavnosti poklicnega gasilstva najmanj za tolikšno število plačnih razredov, kot so jih bila deležna navedena delovna mesta iz zdravstvenih reševalnih postaj,« sta v odprtem pismu, ki sta ga naslovila na obrambno ministrstvo, poudarila generalni sekretar in predsednik sindikata poklicnih gasilcev David Švarc in Toni Drenik.
