Obisk posebnega poročevalca Združenih narodov (ZN) za človekove pravice in okolje Davida R. Boyda je bil sprva načrtovan že leta 2020, a je bil odpovedan zaradi izbruha pandemije covida-19, lani pa je odpadel zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji.
Posebni poročevalec ZN se je v okviru enotedenskega obiska srečal s predstavniki vlade, varuhom za človekove pravice, predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij in akademiki. Obiskal je tudi podjetje Salonit Anhovo, v katerem poudarjajo, da znižujejo vplive na okolje, civilna družba pa jim ne verjame in zahteva, da jih država zavaruje pred onesnaženjem.
»Država mora zaščititi ljudi«
»Izredno cenimo, da je gospod Boyd prišel v Anhovo. Predstavili smo mu stanje, v katerem živimo, razkazali smo mu Anhovo, ki ga je načela tovarna, okolico cementarne, industrijski izpust, betonirano obrežje Soče pod cementarno in okoliške kraje. Predstavili smo mu tudi naše aktivnosti,« je po poročanju Primorskih novic pojasnila Manuela Korečič, prebivalka Gorenje vasi in članica društva Eko Anhovo.
Društvo odločno nasprotuje nameri Salonita, da bi količino odpadkov, ki jih pokuri, s 108 tisoč ton letno podvojil na 220 tisoč ton, so pojasnili Boydu. Zahtevajo, da država zaščiti ljudi in za to ne da dovoljenja. »Pričakujemo, da bo ljudi upoštevala in sprejela zakone, da se bodo mejne vrednosti sosežiga izenačile s tistimi, ki veljajo za sežigalnice,« je poudarila. Ob tem naj država predvidi trajne meritve onesnaženosti v okolici tovarne, pri sprejemanju odločitev pa upošteva zdravstveno sliko prebivalcev – ki je slaba. »Ljudje obolevamo, umiramo, dolina je bolna, ljudje ne bi prenesli več dodatnega onesnaževanja,« je po poročanju Primorskih novic še opozorila Korečičeva.
Odgovornost predvsem na državni in lokalni politiki
Pri pozivih, naj država zaščiti ljudi, prebivalce podpirajo nevladne organizacije. »Kapital počne točno to, kar mu država dovoljuje,« je Uroš Macerl iz Eko kroga dal vedeti, kdo mora ljudem zagotoviti zdravo okolje z ustrezno zakonodajo in strogim nadzorom. Sploh v Anhovem, kjer je azbest vzel in še jemlje življenja. EU resda dovoljuje višje izpuste za sosežigalnice, je potrdil Aljoša Petek iz PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, »a to so minimalni standardi, ki jih lahko vsaka članica zviša. Naš pravni red omogoča izenačevanje vrednosti.« Če je Slovenija v besedah ena najbolj gorečih podpornic pravice do zdravega življenjskega okolja, naj to pokaže tudi v praksi, meni Petek: »Odgovornost ne pade le na podjetje, ampak predvsem na državno in lokalno politiko, ki v teh desetletjih nista naredili nič ali premalo.« Da ljudem stojijo ob strani in bodo še pomagali, je povedala direktorica Amnesty Internationala Slovenija Nataša Posel.
Odposlanec Združenih narodov si je ogledal tudi proizvodnjo v Salonitu in se v pogovoru z vodstvom tovarne seznanil z načrti. V cementarni so poudarili, da so v 20 letih celovito posodobili proizvodni proces z uvedbo »najboljših razpoložljivih tehnologij, ki omogočajo najmanjše možne vplive na okolje«. Z novim investicijskim ciklom, ki je prvi korak na poti do ogljično nevtralne proizvodnje cementa, pa naj bi še nadalje zniževali vplive na okolje.
Varuh že leta ponavlja priporočila
Posebni odposlanec ZN se je v okviru enotedenskega obiska med drugim srečal z ministrom za okolje in prostor Urošem Brežanom in varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, ki je Boyda seznanil z ugotovitvami na področju varovanja okolja in prostora.
»Že leta ponavljamo priporočilo, da naj vlada in državni zbor pripravita in sprejmeta potrebne predpise, ki bodo omogočili uresničevanje pravice do pitne vode, zapisane v ustavi,« je po poročanju Slovenske tiskovne agencije poudaril Svetina. Ob tem je izrazil obžalovanje, da je ministrstvo za okolje in prostor že leta med ministrstvi z največjim številom kršitev.
Varuh človekovih pravic je Boyda seznanil tudi s problemom pogostega izključevanja javnosti pri sprejemanju okoljskih predpisov. »Kratki roki za obravnavo, poznejše vsebinsko dopolnjevanje predlogov predpisov in njihova nezadostna obrazložitev kažejo na razvrednotenje oblike neposrednega sodelovanja državljank in državljanov pri upravljanju javnih zadev, kot izhaja iz 44. člena ustave,« je dejal Svetina.
Varuh je zaskrbljen zaradi težnje oblasti, tudi lokalnih, ki ne zagotovijo sodelovanja potencialno prizadetih posameznikov v posameznih upravnih postopkih. Pri tem je navedel primer Mestne občine Ljubljana. Po njegovi oceni so nesprejemljivi tudi predolgi inšpekcijski in drugi upravni postopki.
Svetina je posebnega poročevalca seznanil še z dolgoletno problematiko sanacije degradiranih območij. Že večkrat je poudaril, da je v zvezi s problematiko anhovske in soške doline v preteklosti večkrat pristojne opozarjal na potrebne rešitve. »Dodatno onesnaževanje že tako obremenjenega okolja je nedopustno,« je opozoril varuh, ki se zavzema za takojšnjo celovito sanacijo Celjske kotline, ki spada med najbolj degradirana območja. Urad varuha še pričakuje, da se bo sanacija zgornje Mežiške doline nadaljevala s posebno pozornostjo oziroma skrbjo za preprečevanje novih onesnaženj.
Končno poročilo bo predstavil marca
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice in okolje David R. Boyd bo na današnji novinarski konferenci predstavil delno poročilo o učinkih okoljskih tveganj na človekove pravice v Sloveniji, marca prihodnje leto pa bo poročilo predstavil tudi v Združenih narodih.
